Pred nami je zadnja nedelja v juliju, ki jo vsako leto zaznamuje tradicionalna slovesnost ob Ruski kapelici. Tokrat naj bi dogodek, zaradi dogodkov v Ukrajini, potekal v zelo okrnjeni izvedbi, vabilo pa naj bi prijeli le “prijatelji in člani”. Povsem nepresenetljivo je udeležbo napovedal Milan Kučan in po poročanju medijev še Jože Colarič, generalni direktor in predsednik uprave Krke. Dogodek, v trenutnih razmerah, v javnosti sproža ogorčenje.
Ruska kapelica je spomenik nad Kranjsko Goro, umeščena ob poti do prelaza Vršič, ki so jo v težkih vojnih razmerah gradili ruski ujetniki. Vsako leto je tam organizirana pietetna slovesnost v spomin vsem, ki so med gradnjo ceste na Vršič umrli. A slovesnost ni le pietetne narave, je tudi prvovrsten politični spektakel, ki združi vrh ruskega političnega vodstva in proruske slovenske politike, v prvi vrsti Milana Kučana.
Da gre resnično za prvovrstni politični in moralno neodgovoren dogodek, priča dejstvo, da ga je s svojo prisotnostjo v preteklosti počastil sam Vladimir Putin in številni drugi politični in vojaški voditelji iz Rusije. Kot je razbrati iz Delove naslovnice, je Milan Kučan svojo prisotnost upravičil rekoč, da gre za spomin na umrle in da dogodek nima nobene zveze z vojno v Ukrajini. A umrlih bi se lahko spominjal na katerikoli drugi slovesnosti. Na Ruski kapelici gre v resnici za politiko približevanja Rusiji, ki ta trenutek izvaja vojne zločine na ozemlju Ukrajine, kar je v objavi na Twitterju lucidno spomnil profesor in nekdanji minister Žiga Turk: “Saj se spomnimo, ne, da je bil Putin na Vršiču po aneksiji Krima, po sestrelitvi malezijskega letala in po ruski kolaboraciji z donbaškimi separatisti? Verjetno tudi tisti obisk ni imel nobene povezave z ničemer.” Poleg tega gre za dogodek, ki v središče postavlja vojake nasprotne strani. Spomnimo, da so se Slovenci borili na strani Avstroogrskih sil, Rusi pa so bili naši nasprotniki. Zakaj torej tako odločna podpora nekomu, ki z nami nima ničesar skupnega?
Težko tudi razumem, da v Sloveniji največji (praktično edini) dogodek v zvezi s celo 1. svetovno vojno, s celo Soško fronto, v središče postavlja vojake nasprotne strani.
— Žiga Turk (@ZigaTurk) July 29, 2022
Rusiji bi se težko še bolj približal
Milan Kučan se sicer Rusiji skoraj ne bi več mogel bolj približati. Spomnimo, po začetku vojne je skupaj s prisotnostjo koalicije in nevladne sfere (Inštitut 8. marec), organiziral shod za mir, s katerim so hoteli Ukrajino spodbuditi, da bi škodovala lastnim interesom in Rusom prepustila dober del svojega ozemlja. Tedaj je razburil z izjavo, da je krivda za vojno v Ukrajini porazdeljena med napadeno Ukrajino in Rusijo.
Spomnimo se tudi sedaj že propadle peticije, ki jo je Kučan podpisal skupaj z Danilom Türkom in še peščico drugih intelektualcev, mnoge izmed njih se zgodovina pomni kot podpornike slovenske razorožitve v času osamosvajanja.
Kaj je narobe z našim zgodovinskim spominom?
Povsem upravičeno pa je tudi vprašanje, ki ga je na spletu zastavil profesor in nekdanji minister Žiga Turk, namreč, kaj je narobe z našim zgodovinskim spominom, da je edina večja in medijsko intenzivno pokrita slovesnost v zvezi s 1. sv. vojno ta, ki se spominja tujih vojakov in ne slovenskih, ki so v gorah nad Sočo žrtvovali svoja življenja?
Vsako življenje je nenadomestljivo in do vseh velja pieteta, pa vendar, Ruska kapelica spominja na smrt 170 do 300 vojakov nasprotne strani, na Soški fronti pa je padlo 3500 slovenskih vojakov. Slovenskih smrtnih žrtev med celo prvo svetovno vojno je bilo, ocenjujejo, med 36 in 40 tisoč. “V Sloveniji največji (praktično edini) dogodek v zvezi s celo 1. svetovno vojno, s celo Soško fronto, v središče postavlja vojake nasprotne strani,” je zaključil Turk. Veliko bolj smiselno bi bilo, da bi Kučan hodil na grobove umrlih Slovencev v 1. svetovni vojni, vendar tovrstne procesije za tranzicijsko levico niso interesno zanimive. Kot kaže ima Kučanov klan in Forum 21 odkrito kolaboracionistične namene z nasprotniki iz 1. svetovne vojne in nasprotniki svobodnega sveta v sedanjosti.
Kučanova odločnost na tovrstnih ceremonijah spominja na nekoga, ki bi vsako leto delal spektakel na grobovih nacističnih vojakov. Očitno gre pri ruski kapelici za dogodek z močno politično agendo s podporo Putinovemu režimu.
Andrej Žitnik