Raziskovalci so preučili genetiko prsti in jezerskih sedimentov iz jezera Hazen, največjega arktičnega sladkovodnega jezera na svetu, ki se nahaja na severnem delu otoka Ellesmere v Kanadi, severno od arktičnega kroga. Analiza je pokazala, da je tveganje za širjenje virusa – kjer virus prvič okuži novega gostitelja – lahko večje v bližini talečih se ledenikov, poroča The Guardian.
Ugotovitve raziskovalca Stephana Aris-Brosouja in njegovih kolegov z Univerze v Ottawi v Kanadi so pokazale, da ko se globalne temperature dvignejo zaradi podnebnih sprememb, postane bolj verjetno, da se lahko bakterije in virusi, zamrznjeni v ledenikih in permafrostu (t. j. trajno zamrznjenih tleh), ponovno prebudijo in okužijo tamkajšnje divje živali.
Na primer, leta 2016 so izbruh antraksa v severni Sibiriji, zaradi katerega je umrl otrok in se je okužilo najmanj sedem ljudi, pripisali vročinskemu valu. Vročina je stopila permafrost in razkrila okuženo truplo severnega jelena. Pred tem je bil zadnji izbruh v regiji leta 1941.
Tveganje za prenos virusov na nove gostitelje je večje na mestih, kjer so pritekle velike količine staljene ledeniške vode
Da bi bolje razumeli tveganje, ki ga predstavljajo zamrznjeni virusi, so Aris-Brosou in njegova ekipa zbrali vzorce prsti in usedlin iz jezera Hazen, blizu mesta, kamor so pritekle majhne, srednje in velike količine staljene vode iz okoliških ledenikov. Nato so sekvencirali RNK in DNK v teh vzorcih, da bi identificirali značilnosti virusov, ki so zelo podobne tistim pri znanih virusih, kakor tudi pri potencialnih živalskih, rastlinskih ali glivičnih gostiteljih. Potem so zagnali algoritem, ki je izračunal, kakšna je možnost, da ti virusi okužijo nepovezane skupine organizmov.
Njihova raziskava, objavljena v Proceedings of the Royal Society B, je pokazala, da je tveganje za prenos virusov na nove gostitelje večje na lokacijah blizu mest, kjer so pritekle velike količine staljene ledeniške vode – situacija, ki postane bolj verjetna, ko se podnebje segreje.
Ekipa ni opredelila, koliko virusov, ki jih je identificirala, je bilo pred raziskavo neznanih – kar nameravajo narediti v prihodnjih mesecih – niti ni ocenila, ali so ti virusi sposobni sprožiti okužbo.
Raziskave drugih znanstvenikov že potrdile neznane viruse v ledeniškem ledu
Nedavne raziskave so pokazale, da se neznani virusi lahko zadržujejo v ledeniškem ledu in lahko povzročijo okužbo. Kot piše The Guardian, so raziskovalci z univerze Ohio State v ZDA lani objavili, da so v vzorcih ledu s Tibetanske planote na Kitajskem našli genetski material 33 virusov – od tega jih je bilo 28 novih. Glede na njihovo lokacijo so ocenili, da so virusi stari približno 15.000 let.
Leta 2014 je znanstvenikom v francoskem Nacionalnem centru za znanstvene raziskave v Aix-Marseillu uspelo oživiti velikanski virus, ki so ga izolirali iz sibirskega permafrosta, zaradi česar je prvič po 30.000 letih spet postal kužen. Avtor študije Jean-Michel Claverie je takrat za BBC opozoril, da bi lahko bilo odkrivanje takšnih ledenih slojev "recept za katastrofo".
'Ali bo to vodilo v pandemije? Tega absolutno ne vemo'
Ekipa Aris-Brosouja je kljub odkritju opozorila, da napovedovanje visokega tveganja prenosa ni isto kot napovedovanje dejanskega prenosa ali pandemije. "Dokler virusi in njihovi gostitelji niso istočasno prisotni v okolju, verjetnost dramatičnih dogodkov ostaja majhna," so zapisali v raziskavi.
Po drugi strani so predvideli, da bodo podnebne spremembe spremenile obseg obstoječih vrst, kar bi lahko pripeljalo nove gostitelje v stik s starimi virusi ali bakterijami. "Edina ugotovitev, ki jo lahko z gotovostjo potrdimo, je, da se z višanjem temperatur povečuje nevarnost širjenja v tem okolju," je argumentiral Aris-Brosou. "Ali bo to vodilo v pandemije? Tega absolutno ne vemo," je poudaril.
Prav tako ni jasno, ali je možnost za zamenjavo gostitelja, identificiranega v jezeru Hazen, značilna zgolj za jezerske sedimente. "Kolikor vemo, bi lahko bila enaka verjetnosti, da bi tudi virus iz blata v vašem domačem ribniku zamenjal gostitelja," je po navedbah The Guardiana ocenil Arwyn Edwards, direktor Interdisciplinarnega centra za okoljsko mikrobiologijo na Univerzi Aberystwyth.
Preden pa bi to potrdili, morajo znanstveniki raziskati svetove mikrobov po vsem našem planetu, da bi razumeli tveganja v kontekstu, je dejal Edwards. "Zdaj sta zelo jasni dve stvari. Prvič, Arktika se hitro segreva in največja tveganja za človeštvo predstavlja vpliv njenega segrevanja na naše podnebje. Drugič, bolezni od drugod najdejo pot v ranljive skupnosti in ekosisteme Arktike," je Edwardsove ugotovitve povzel The Guardian.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.