REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Presenečenje za Zahod: Na obzorju skupna banka Rusije in Afrike, Putin dobrodošel, a ZDA že pripravljajo puč...

Presenečenje za Zahod: Na obzorju skupna banka Rusije in Afrike, Putin dobrodošel, a ZDA že pripravljajo puč...Rusija in Kitajska državam Afrike odpisujeta dolgove in pomagata pri gospodarskem razvoju. Zahod pod taktirko ZDA pa izvaža državne udare in bratomorne vojne. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Burkina Faso predlaga ustanovitev skupne banke z Rusijo za olajšanje finančnih transakcij med državama in spodbujanje trgovine, je v sredo povedal predsednik prehodne zakonodajne skupščine Ousmane Bougouma.

»Mislim, da je, ko gre za krepitev sodelovanja z Rusijo na ključnih področjih gospodarstva, zelo pomembno, da raziščemo možnost ustanovitve skupne banke med Rusijo in Afriko s podružnico v Burkini Faso,« je dejal.

Ustanovitev skupne finančne institucije bo utrla pot širšemu sodelovanju med Rusijo in to zahodnoafriško državo, je dejal uradnik in dodal, da bi bilo to »zelo koristno« za medsebojno trgovino in naložbe.

Januarja je premier Burkine Faso Apollinaire Joachim Kyelem de Tambela predlagal ustanovitev skupnega odbora za krepitev trgovinskih in gospodarskih odnosov z Moskvo.

V začetku tega tedna je prvi namestnik predsednika ruske državne Dume Aleksandar Žukov dejal, da je Afrika »hitro razvijajoča se regija z velikimi obeti«.

In dodal, da si Rusija trenutno »aktivno prizadeva« za razširitev sodelovanja z državam na afriški celini.

»Naši skupni gospodarski interesi so investicije, sodelovanje znotraj proizvodnih verig, sodelovanje pri strateških infrastrukturnih projektih, energetiki, medicini, finančnih tehnologijah in vse to seveda poleg tradicionalne dobave žit in gnojil,« je dejal namestnik predsednika ruske državne Dume na Mednarodni parlamentarni konferenci »Rusija - Afrika v multipolarnem svetu«.

Kremelj je »odločen nadaljevati gradnjo strateškega partnerstva« z afriškimi državami, medtem ko številna ruska državna in zasebna podjetja že aktivno vlagajo v države Afrike.

Zanimivo je, da se je nekako v istem času na turneji po afriških državah prikazal tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken, z obljubo zajetne pomoči celini.

In glej ga zlomka, Blinken se je mudil tudi v Burkini Faso!

»Torej (Američani) najprej ustvarijo Al Kaido in ISIS, zdaj pa se pretvarjajo, da pridejo pomagat. Washington obljublja 150 milijonov dolarjev pomoči Sahelu, saj si prizadeva za večji vpliv na afriški celini.

Blinken je napovedal finančni paket, ki naj bi ga prejeli Niger, Burkina Faso, Čad, Mali, Mavretanija in sahelski begunci v Libiji...

V četrtek je bil na obisku tudi v Nigru. Islamski uporniki, povezani z Al Kaido in Islamsko državo, ki jim je uspelo prevzeti nadzor nad velikimi ozemlji, so v regiji ubili na tisoče in milijone razselili,« je spomnil na bistvo ameriške humanitarne pomoči Afričanom Jakob Charite.

Ameriška pomoč naj bi »pomagala pri reševanju življenj beguncev, prosilcev za azil in drugim, ki so jih prizadeli konflikti in negotova preskrba s hrano v regiji,« je dejal Blinken ob zadnjem v nizu obiskov ameriških uradnikov v državah Afrike.

Washington si na vse kriplje prizadeva vzpostaviti bolj prisrčne vezi z Rusiji prijaznimi državami na afriški celini.

Bela hiša upa, da se bo prav tako uspešno zoperstavila tudi močnemu kitajskemu vplivu v regiji.

»V Beli hiši si poskušajo pridobiti vpliv v regiji, ki smo jo (Američani) za vedno zanemarili in zlorabili. Premalo in prepozno,« je ugibanje glede skritih namenov afriške turneje visokega uradnika v administraciji Joeja Bidna sklenil Don.

Če ste mislili, da bodo ZDA dvignile roke od Afrike, ste se motili - če ne bo šlo z denarjem in podkupovanjem, potem že imajo pripravljen drug, zanje običajen scenarij: intervencije ali hujskanje lokalnega prebivalstva k novim konfliktom in vojnam.

Tako kot je Washington že počel na primer v Ukrajini, že leta 2012, torej dve leti pred začetkom upora na osrednjem kijevskem trgu Majdan (februarja 2014):

ZDA so podobno počele tudi v 50. letih prejšnjega stoletja z Escuela de Las Americas (Šola dveh Amerik), kjer so usposabljali latinskoameriške vojake, ki so kasneje izvajali državne udare do 1970. let v Argentini, Čilu, Boliviji, Urugvaju, Paragvaju in Braziliji.

To dejstvo - da so ZDA že pripravile zaledje od nekaj desettisoč s strani ameriških sil inštruiranih upornikov za strmoglavljanje do zahtev Washingtona nedovzetnih oblasti v afriških državah, je z neomajanostjo za izogibanje odgovorom in trmastimi vprašanji uspelo izvrtati članu predstavniškega doma ZDA Matthewu Gaetzu, sicer odvetniku, med spraševanjem ameriških generalov, ki vodijo AFRICOM.

Vodja AFRICOM-a ameriški general Michael E. Langley je med spraševanjem Gaetza v resnici priznal, da si vlada ZDA pod taktirko Joeja Bidna deli vrednote z voditelji državnega udara.

Ameriški general Michael E. Langley je na vse to spraševanje odgovarjal zmedeno, ne da bi pojasnil, kako je mogoče, da s strani ZDA šolani afriški častniki kar naprej izvajajo državne udare v Afriki.

Ob ponavljajočem vprašanju je general Langley naposled priznal, da je okoli 50.000 Afričanov samo v njegovem času šlo skozi ameriško usposabljanje.

Kongresnik je nato (med ostalim) s fotografijo enega od pučistov ob boku treh ameriških poveljnikov, posneti pred ameriškim veleposlaništvom, nazorno pokazal, da so ZDA sodelovale na primer pri državnem udaru in strmoglavljanju oblasti predsednika Alpha Condea v Gvineji septembra leta 2021.

Vprašal je tudi, koliko afriških vojakov, ki so jih izšolale ameriške sile, je sodelovalo v državnih udarih. Po oceni generala Langleyja gre za le en odstotek ljudi. Toda kongresnik mu je nato pokazal še enega voditelja državnega udara v Burkini Faso. Tudi tega je šolala ameriška vojska.

Nato je navedel članek iz spletne strani portala Intercept, ki je objavila, da je še en visok častnik, ki so ga šolale ZDA, izvedel državni udar v Zahodni Afriki.

Kongresnik je ostal neomajan na generalovo zmrdovanje in ga je vprašal še, kako je to početje lahko v skladu s temeljnimi vrednotami o spoštovanju civilnega političnega vodstva, ki ga menda uči ameriška vojska?

Matta Gaetza je zanimalo tudi, koliko takšnih državnih udarov je potrebnih, da bi postalo jasno, da so vojaki ali napačno šolani, ali pa njihovo šolanje vodi do napačnih posledic?

Ameriški general Michael E. Langley je na vse to spraševanje odgovarjal zmedeno, ne da bi pojasnil, kako je mogoče, da s strani ZDA šolani afriški častniki kar naprej izvajajo državne udare v Afriki.

Ameriške vrednote, kot sta jih izpričala dva nekdanja direktorja ameriške vohunske agencije CIA (Mike Pompeo in James Woolsey) ter nekdanji ameriški državni sekretar za nacionalno varnost John  Bolton. Skupni imenovalec: Lagali smo, varali smo, kradli smo... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Naj povemo nekoliko več o organizaciji AFRICOM: Gre za poveljstvo Združenih držav Amerike za Afriko (USAFRICOM, U.S. AFRICOM ali AFRICOM), ki je eno od enajstih enotnih bojnih poveljstev Ministrstva za obrambo Združenih držav s sedežem v vojašnici Kelley v Stuttgartu v Nemčiji.

Vir: Pregled obrambnega proračuna ministrstva za obrambo ZDA - Proračunski zahtevi za leto 2023, posnetek zaslona

AFRICOM je odgovoren za vojaške operacije ZDA, vključno z bojem proti regionalnim konfliktom in vzdrževanjem vojaških odnosov s 53 afriškimi državami.

Območje odgovornosti AFRICOM-a pokriva vso Afriko razen Egipta, ki je v območju odgovornosti Centralnega poveljstva ZDA. Operativni proračun ameriškega sedeža AFRICOM-a je v proračunskem letu 2012 znašal 276 milijonov dolarjev.

Novejše podatke v Pregledu obrambnega proračuna ministrstva za obrambo ZDA - Proračunski zahtevi za leto 2023 nismo uspeli najti, saj so skriti v skupeku stroškov za ameriške sile v višini 773 milijard ameriških dolarjev.

Vir: Pregled obrambnega proračuna ministrstva za obrambo ZDA - Proračunski zahtevi za leto 2023, posnetek zaslona

Poveljnik ameriške vojske AFRICOM poroča ministru za obrambo, to je trenutno Lloyd J. Austin.

Sedanji poveljnik poveljstva ZDA za Afriko je nedavno izjavil, da je namen poveljstva sodelovati z afriškim vojaškim osebjem in podpirati njihove vojaške operacije.

V posameznih državah so veleposlaniki ZDA še naprej glavni diplomatski predstavniki za odnose z državami gostiteljicami.

Aktualni poveljnik AFRICOM-a je general Michael E. Langley.

Kongresnik Gaetz je pred ameriško javnostjo razodel, da ameriška vojska že desetletje usposablja odpadniške milice v Afriki, da strmoglavljajo vlade držav, ki ne želijo poklekniti ameriškemu imperiju in Washingtonu predati svojih naravnih virov.

Kongresnik Gaetz je dobesedno sesul ameriškega generala Michaela Langleyja, aktualnega poveljnika AFRICOM-a zadolženega za nezakonito širjenje »demokracije« v Afriki, ki se je na vse kriplje poskusil izogniti odgovoru na vprašanje, koliko Afričanov je vojska ZDA v zadnjih desetletjih inštruirala in opremila.

Kje vse so razporejene ameriške sile za kibernetsko in pomorsko bojevanje... Vir: Pregled obrambnega proračuna ministrstva za obrambo ZDA - Proračunski zahtevi za leto 2023, posnetek zaslona

Zahvalujoč Gaetzu, je prišlo na plano dejstvo, da ZDA že desetletja načrtujejo in narekujejo državne udare in prirejajo volitve tako na afriški celini kot tudi drugje po svetu.

»Razlika je zdaj v tem, da veliko ljudi ve za to, tako Američanov kot drugje po svetu. To (zasliševanje šefa AFRICOM-a) je bilo spektakularno in me je kot ameriškega državljana in davkoplačevalca razbesnelo. To ni tisto, kar bi smela ameriška vlada početi!«, se glasi eden od komentarjev ob posnetku Gaetzovega zasliševanja generala Langleyja.

Medtem je Rusija afriškim državam odpisala dolgove v višini več kot 20 milijard dolarjev.

Prava pot je torej povsem drugačna.

Tako Rusija kot Kitajska državam Afrike odpisujeta dolgove in pomagata pri gospodarskem razvoju.

Kitajska je doslej v Afriki pomagala zgraditi več kot 13.000 kilometrov cest in železnic, več kot 130 zdravstvenih ustanov in več kot 170 šol...

Medtem pa nekatere zahodne države Afriki najraje pridigajo in postavljajo ultimate, tako kot so to počele tudi v obdobju kolonializma.

Zahodne države Afriki najraje pridigajo in postavljajo ultimate, tako kot so to počele tudi v obdobju kolonializma.

To dejstvo odlično kaže tudi nedavna pestra razprava med francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in predsednikom Konga Félixom Tshisekedijem (video posnetek od 5. marca 2023, zgoraj).

Predsednik Konga je oporekal predsedniku Francije in glasno dejal, da se z njim ne strinja, ter oponesel Macronu, da je grobo manipuliral glede njegovih trditev, saj je Tshisekedi s svojo kritično izjavo meril na nekdanjega zunanjega ministra Francije in ne na nekega novinarja, kot mu je vpričo tv-kamer poskusil podtakniti Macron. Predsednik Konga je visokemu gostu iz Pariza prav tako pojasnil, da bo Francija enako kot druge nekdanje kolonialne sile morala spremeniti takšen zgrešen odnos do afriških držav.

»V naših odnosih s Francijo in z zahodnimi državami se mora način videnja stvari, ki se dogajajo v Afriki, spremeniti,« je dejal Tshisekedi na tiskovni konferenci, ki je potekala skupaj z Macronom, ki je pred tem obiskal Gabon in Angolo.

»Glejte na nas drugače, imejte nas za partnerje in ne s paternalističnim pogledom,« je poudaril Tshisekedi, da bi opozoril na pomen medsebojnega spoštovanja med Evropsko unijo in afriškimi državami.

»Novinarji in uradniki, ki so se udeležili tiskovne konference, so izjave predsednika DR Kongo toplo sprejeli in jim zaploskali,« poroča Morocco World News.

Tshisekedijeve pripombe je ponovilo več držav, ki zavračajo neprimeren odnos Francije in pristop neokolonializma.

Macron je pred tem v odgovoru skušal evropskim novinarjem očitati izjave, ki bi lahko imele paternalistične ali nespoštljive konotacije.

Tshisekedi ga je odločno in jezno prekinil ter pojasnil, da se ni skliceval na to, kar so povedali mediji, temveč na komentarje nekdanjega francoskega zunanjega ministra Jean-Yvesa Le Driana.

Omenjeni francoski uradnik je namreč Tshisekedijevo volilno zmago leta 2019 označil z besedno zvezo »afriški kompromis«, s čimer je namignil, da je bil volilni izid z evropskega vidika neoptimalna rešitev.

Predsednik Konga je opozoril še, da evropske države v ničemer ne postavljajo podobnih vprašanj ali kritik, tudi ko gre za očitke glede nepravilnostih pri volitvah v ZDA.

Ali ko gre za očitke o kraji glasov v Franciji.

Zdi se, da so medtem odpadla tudi ugibanja, kako se bodo obnašale afriške države glede pričakovanj Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) v Haagu o izročitvi predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina.

Vodja južnoafriške opozicijske parlamentarne stranke Economic Freedom Fighters Party (EFF) Julius Malema je prepričan, da oblast v Cape Townu (zakonodajna) in Pretoriji (upravna) ne bo izpolnila pričakovanja Zahoda.

Putin je tukaj dobrodošel. Ne bodo nam ukazovali hinavci iz ICC, ki dobro vedo, kdo so resnični morilci tega sveta.

»Putin je tukaj dobrodošel.

Ne bodo nam ukazovali hinavci iz ICC, ki dobro vedo, kdo so resnični morilci tega sveta: (Tony) Blair, (George W.) Bush, (Barack) Obama ...« našteva imena nekdanjih ameriških predsednikov Malema.

Julius Malema je pojasnil še, da nikogar od ameriških voditeljev niso aretirali, pa čeprav so javno priznali, da so se zmotili glede napada na Irak, prav tako ne ob uboju Gadafija in napadu na Libijo, ki je danes zato v kaosu.

Julius Malema je izpostavil, da v Afriki dobro vedo, da povsod, kamor pride NATO, ni miru, sodišče ICC, ki je obtožilo ruskega predsednika Putina, pa da je licemerno.

»Predsednik britanske vlade Tony Blair je celo priznal, da so se 'grozno zmotili', ko je šlo za Sadama Huseina. Pa nikogar še niso obsodili. Bush je še vedno tam. Nikogar niso obsodili vse do danes.

In potem je Obama ubil Gadafija. In potem - se ni zgodilo nič! Danes pa imamo pred seboj Libijo, uničeno in nesposobno obnove. Zaradi Amerike! Mi dobro vemo, kdo so teroristi, ko se vplete NATO. Zelo dobro vemo, da v tistih državah, kjer se NATO nameni, da bo 'naredil mir', nikoli ne bo miru, vse dokler bodo ZDA tam. Zato ne želimo ISIS-a in posredniških vojn v naši državi,« je sklenil vodja južnoafriške opozicijske parlamentarne stranke EFF.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke