Za trgovino zahtevni in negotovi časi

Trgovina ustvari tretjino prihodkov v gospodarstvu in zagotavlja 20 odstotkov delovnih mest. Sedanjih cen energije ne more obvladati noben poslovni model.
Fotografija: Trgovci se zavedajo pomembnosti trajnostne naravnanosti. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Trgovci se zavedajo pomembnosti trajnostne naravnanosti. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Razmere za trgovino so trenutno zahtevne in negotove, poleg geopolitičnih napetosti in inflacije smo soočeni z energetsko krizo, ki povzroča cenovne večkratnike energentov, ki jih pri energiji ne more obvladati noben poslovni model. To so med drugim poudarjali na strateški konferenci o trgovini na Brdu pri Kranju, ki je potekala pod naslovom Zelena transformacija v trgovini: Je trajnost (že) vrednota trgovca?

»Negotovost pred vstopom v poslovno leto 2023 se stopnjuje tudi zaradi ambicioznih zahtev socialnih partnerjev po dvigu minimalne plače, delodajalci in zaposleni pa smo izpostavljeni tudi tveganju sprememb dohodninske zakonodaje, ki se bodo neposredno odrazile na nižjih prejemkih nekaterih zaposlenih,« je poudarila predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariča Lah.

image_alt
Trgovci želijo večjo predvidljivost poslovnega okolja

Trgovskim podjetjem je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han zagotovil pomoč države, saj vlada intenzivno pripravlja nov paket pomoči podjetjem pri soočanju z energetsko krizo v prihodnjem letu. Cilj ukrepov, ki bodo začeli veljati 1. januarja, je po njegovih besedah večja predvidljivost za podjetja in bolj konkurenčne cene energentov za naše gospodarstvo. Ukrepi bodo predvidoma obsegali regulacijo cen, neposredno pomoč gospodarstvu v obliki subvencij za kritje stroškov električne energije in zemeljskega plina ter ukrepa za ohranitev delovnih mest – subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo od doma. Temu je dodal pomen nujnost skrbi za doseganje dolgoročnih ciljev razvoja gospodarstva.

Ministrstvo je v tem letu podjetjem namenilo 670 milijonov evrov razvojnih sredstev za raziskave, razvoj in inovacije, za investicije v večjo produktivnost, zeleni in digitalni prehod ter za povečanje kakovosti slovenskega turizma. Trgovinska dejavnost je običajno ena izmed dejavnosti, ki so upravičene do sofinanciranja projektov podjetij. »To kaže na odločenost vlade, da se naše gospodarstvo spremeni v nizkoogljično in napredno ekonomijo, da naredimo ta prepotrebni zeleni prehod.«

Mariča Lah je še izpostavila pomen zelene transformacije za trgovino in njen vpliv na spreminjanje poslovnih modelov in strategij trgovcev. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je trgovina pomembna panoga, saj ustvari tretjino prihodkov v celotnem gospodarstvu in zagotavlja skoraj 20 odstotkov delovnih mest. Razmere so danes posebej zahtevne in negotove. Poleg krize covid-19, vojne v Ukrajini in ekonomskih blokad proti Rusiji smo soočeni z energetsko krizo, ki povzroča cenovne večkratnike, ki jih pri energiji ne more obvladati noben poslovni model. »Negotovost pred vstopom v poslovno leto 2023 se stopnjuje tudi zaradi ambicioznih zahtev socialnih partnerjev po dvigu minimalne plače, delodajalci in zaposleni pa smo izpostavljeni tudi tveganju sprememb dohodninske zakonodaje, ki se bodo neposredno odrazile na nižjih prejemkih nekaterih zaposlenih,« je še dejala Mariča Lah in dodala, da dodatno tveganje predstavlja tudi inflacija, ki z 10 odstotki ogroža tako gospodarstvo kot potrošnike, kar ni dober obet za prihajajoče leto 2023.

Dekanja Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Metka Tekavčič je izpostavila, da brez trajnosti danes ne gre več, ne v gospodarstvu ne v univerzitetnem izobraževanju, ko gre za nove generacije študentov.

Pomen trajnosti

Dr. Maja Zalaznik z ljubljanske Ekonomske fakultete je z direktorji največjih trgovskih podjetij in dobaviteljev razpravljala o tem, v kakšnem položaju je v povezavi s trajnostjo, krožnostjo in zeleno transformacijo slovenska trgovina. Jure Kapetan, generalni direktor družbe Merkur trgovina, pravi, da je trajnost danes področje, ki se mu posvečajo v celotnem podjetju, v vseh procesih, kar je razlika glede na pristop v preteklosti, ko je bila trajnost le eno izmed področij. Dušan Mitič, direktor podjetja Engrotuš, je poudaril, da je trajnost za podjetja še vedno velik izziv in da je potrebnega še veliko ozaveščanja tako zaposlenih, kot vseh deležnikov. Imenovali so tudi direktorja za trajnost, ki je član vodstva podjetja in ima nalogo spodbujati in razvijati vsa področja v podjetju, da se ne le zavežejo trajnosti, ampak da jo, korak za korakom, tudi udejanjajo.

Jure Petkovšek, direktor za finance in ekonomiko v podjetju Spar Slovenija, je predstavil trajnost preko skrbi za kakovost. »Že leta se navezujemo na lokalne pridelovalce in proizvajalce hrane. Dolgoročne poslovne odnose z dobavitelji smo nadgradili z neposrednim sodelovanjem s pridelovalci prašičjega, govejega in piščančjega mesa. S tem krepimo razvoj podeželja in boljše poslovne pogoje, na ta način podpiramo tudi manjše kmetije. Imamo krajše dobavne poti in s tem manjši ogljični odtis. Kupci pa dobijo na ta način sveže izdelke in boljšo kakovost hrane.« Stanko Tomšič, direktor Kmetijske zadruge Trebnje - Krka, meni, da veliko govorimo o trajnosti, vendar premalo naredimo za to. Trajnost vidi predvsem v razmerju do kupcev, do poslovnih partnerjev in znotraj podjetij oziroma zadrug samih, dobrih, kakovostnih odnosih z njimi. Poudaril je, da je prevečkrat kriterij le cena, kar ni v skladu s trajnostnimi cilji. Boris Gantar iz Sanpavlija trgovine je dejal, da je trajnostna naravnanost del njihovega celovitega in osebnega pristopa k strankam, pozorna komunikacija in kakovostni izdelki. Le tako lahko tudi ohranijo kupca – in ta prihaja tudi od daleč – zaradi kakovostne storitve in ponudbe.

Preberite še:

Komentarji: