Nadzorni svet Slovenske tiskovne agencije (STA) je včeraj obravnaval kandidaturo Igorja Kadunca za direktorja agencije. Z večino glasov je bilo sprejeto, da Kadunc konec oktobra prevzema vodenje STA kot vršilec dolžnosti direktorja, polni mandat pa nastopi z novim letom. Pa je nekdanji generalni direktor, ki je izvajal brutalne obračune z zaposlenimi in naredil milijonske minuse v poslovanju RTVS, sploh primeren kandidat za vodenje STA-ja? In zakaj je pravzaprav edini kandidat, ki se je za to mesto sploh prijavil – če aktualna vlada nadzira medije ali pa si jih želi nadzirati – zakaj ni poslala vsaj enega kandidata? Predsednik Nadzornega sveta STA meni, da “odnos z lastnikom marsikoga odvrača, da bi ugriznil v to jabolko“, Matevž Tomšič pa meni, da je to gotovo zamujena priložnost tudi za vsebinske spremembe na STA.
Po mnenju sociologa in predsednika Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevža Tomšiča je zgodba s Slovensko tiskovno agencijo ena velika polomija. Eno leto se je namigovalo, da ima vlada interes zamenjati direktorja Bojana Veselinoviča – ko je ta odstopil, pa niso imeli niti enega svojega kandidata. Človek bi pričakoval, da bo imela opcija, ki vlada, vsaj enega kandidata, ki bi se prijavil za mesto direktorja STA, le tako bi namreč lahko dosegli neke vsebinske spremembe. Videti je, kot da je šlo za precej nedomišljeni projekt, sedaj seveda situacija ne bo prav nič drugačna, kot je bila pod Veselinovičevim vodstvom. “Če je stvar v tem, da bi bilo treba najprej zamenjati nadzorni svet, je bilo vse skupaj še toliko bolj veliko hrupa za nič,” je dejal Tomšič in poudaril, da je seveda celotna situacija tudi jasen dokaz, da vlada nikakor ne nadzoruje medijev in z njimi povezanih institucij. Glede primernosti Igorja Kadunca za položaj direktorja STA Tomšič meni, da je ravno toliko primeren, kot je bil primeren za položaj generalnega direktorja RTVS. “Znanje tujega jezika je še najmanjši problem,” je ob tem pripomnil predsednik Združenja novinarjev in publicistov.
Igorja Kadunca je za direktorja STA potrdil nadzorni svet – slednjega je seveda nastavila in podprla prejšnja oblast, zato njihova odločitev niti ni presenetljiva. Če bi torej hoteli na mesto direktorja spraviti nekoga, ki ga podpira aktualna vlada, bi najprej morali zamenjati nadzorni svet STA – kar pa je praktično nemogoče. Preventivno so v zakonu namreč uredili in zagotovili mesta svojim kandidatom tako, da mora za vsakega novega člana glasovati večina vseh poslancev državnega zbora. Iz Zakona o Slovenski tiskovni agenciji (ZSTAgen) je torej jasno razvidno, da bi bilo edino smiselno počakati, da članom nadzornega sveta poteče mandat – vlada namreč pošlje državnemu zboru predloge kandidatov za člane nadzornega sveta. Ali pa da se nadzorni svet razreši – če seveda obstaja utemeljen razlog za to. Članom, imenovanim v Državnem zboru RS, štiriletni mandat sicer poteče 11. decembra 2023. Vlada bi torej z Veselinovičevo razrešitvijo skoraj zagotovo delala račun brez krčmarja, kar se je izkazalo tudi ob njegovem odstopu – STA je šla z dežja pod kap.
Kadunc ne izpolnjuje znanja tujega jezika – kateri nadaljnji koraki so predvideni?
V uredništvu smo pridobili zapisnik sestanka, ki je potekal med direktorjem Ukoma Urošem Urbanijo, predsednikom NS družbe STA d.o.o. Mladenom Terčljem in predsednico sindikata v družbi STA Alenko Potočnik. Na Urbanijevo vprašanje, zakaj je na razpis prispela zgolj ena prijava, je predsednik nadzornega sveta STA odgovoril, da je po njegovem mnenju razlog preveč medijske pozornosti, namenjene STA, in da “odnos z lastnikom marsikoga odvrača, da bi ugriznil v to jabolko“. Nadzorni svet je bil nad le eno prijavo sicer negativno presenečen. Urbanija meni, da so bili določeni kar ostri pogoji za zasedbo delovnega mesta direktorja družbe STA, s čimer se je zožil krog kandidatov. Terčelj je pojasnil, da so pri določitvi pogojev razpisa sledili pogojem iz Zakona o STA in Akta o ustanovitvi STA. Urbanijo je v nadaljevanju tudi zanimalo, kakšni so predvideni nadaljnji koraki, saj prijavljeni kandidat ne izpolnjuje znanja tujega jezika – tako so namreč poročali tudi mediji. Predsednik NS je odgovoril, da bo komisija od ustrezne institucije pridobila mnenje o pretvorbi takratne stopnje znanja tujega jezika kandidata v sodobno.
Kadunc je izvajal brutalne obračune z zaposlenimi in naredil milijonske minuse v poslovanju RTVS
Direktorja Ukoma je še zanimalo, kako predsednik nadzornega sveta STA gleda na dejstvo, da bi nekdo, ki je na RTV Slovenija izvajal najbolj brutalne obračune z novinarji, uredniki in celo direktorjem TV, in to samo zaradi objave enega intervjuja, zagotavljal avtonomijo uredništva, če bodo slučajno objavili kakšno stvar, ki mu ne bo všeč. Terčelj je odgovoril, da nadzorniki o tem vprašanju niso razpravljali. Tako vprašanje oziroma dvom ni bilo postavljeno, saj so obravnavali le razpisne pogoje. Vprašanje bo posredoval naprej. Urbanija je tudi povedal, da je prijavljeni kandidat naredil milijonske minuse v poslovanju RTV Slovenija in ob tem sogovornika vprašal, kako si predstavlja, da bi tak kandidat lahko uspešno finančno vodil STA, če tega ni uspel Bojan Veselinovič. Mladen Terčelj je pripomnil, da gre za zanimivo vprašanje. Glede na navedbe, kako bo ravnal, če bo izbran, njegovi odgovori ne kažejo na to, da bo povzročal minuse družbi STA. Rabil bo “blažev žegen” oziroma ustrezen sklep nadzornega sveta družbe STA. Tako da po njegovem mnenju ni verjetno, da bi STA spravil v minus.
Potočnikova finančnih knjig ni gledala, a meni, da STA nima denarja za nikogar
Pogovarjali so se tudi o tem, da nadzorni svet STA stanje na STA ocenjuje kot kritično. “Denarja za plačilo obveznosti danes ni. Dejansko gledano, ne knjigovodsko. Zato je stanje kritično,” so povedali. Urbanija je dejal, da so skladno z Uredbo o opravljanju javne službe STA zaprosili za poročilo o opravljanju javne službe v mesecu avgustu 2021, vendar pa tega niso prejeli. Terčelj in predsednica sindikata STA Alenka Poročnik sta menila, da so to poročilo že poslali. Terčelj je še dodal, da ne bi želel izpustiti priložnosti za kakšno besedo o tem, kakšen je odziv med delavci v organizaciji. Tudi tam, da so zaskrbljeni in se pogovarjajo. Potočnikova je povedala, da je razpoloženje tako, da so razmišljali o tem, koliko zaposlenih odpustiti, ker nimajo denarja za nikogar. Urbanijo je zanimalo, ali je ta zaključek – da STA nima denarja za nikogar, naredila na podlagi pregleda finančnih knjig. Potočnikova je odgovorila, da finančnih knjig ni gledala, a denarja za plače zaposlenim brez plačila Ukoma ni.
Odgovornost nosi tudi nadzorni svet, ki je toleriral Veselinovićevo ravnanje
Urbanija je opozoril, da je pogodba, ki je bila pripravljena tako julija kot septembra, reševala tudi probleme oziroma financiranje za nazaj. Hkrati s tem pa je opozoril tudi predsednico sindikata, da mora nekatera vprašanja nasloviti na vodstvo agencije, med drugimi predvsem to, zakaj direktor Veselinović goljufa pri izvajanju določil Zakona o STA. Terčelj je povedal, da nadzorniki niso imeli občutka, da bi se prejšnji direktor izmikal sklenitvi pogodbe. Direktor Ukoma je spomnil, da je Veselinović želel brezpogojno dobiti 845 tisoč evrov ne glede na to, ali je bilo delo opravljeno ali ne. Po Urbanijevem mnenju nosi odgovornost za nastalo stanje tudi nadzorni svet, ki je toleriral ravnanje nekdanjega direktorja.
Fotografije se še vedno prodaja in so zaklenjene
Urbanija je na sestanku podal apel nadzornemu svetu, da na Ukomu pričakujejo, da se vzpostavi zakonito delovanje STA. In ena izmed teh je tudi, da fotografije niso zaklenjene. S Terčljem sta se strinjala, da je treba poslovati skladno z vsemi zakoni in podzakonskimi akti. Urbanija je ob tem še opozoril, da so bili v poslovanju STA storjeni prvi koraki za zakonitost poslovanja. Junija 2021 se je prvič začelo objavljati celotne vsebine o narodnih skupnostih, junija se je javni servis ločil od tržnih dejavnosti. Fotografije pa se še vedno prodaja in so zaklenjene. To ne more biti tako, ker STA fotografij po zakonu ne sme prodajati.
Posledično bodo pod vprašanjem delovna mesta, poudarja Potočnikova – očitno sedaj še niso?
Potočnikova je še izpostavila, da zaposlene skrbi financiranje po uredbi, ki znižuje obseg financiranja, a je Urbanija pojasnil, da izplačevanje nadomestila po uredbi ne znižuje financiranja. Še več, ob takem načinu financiranje bi v obdobju januar–april 2021 lahko dobili približno 70 tisoč evrov več. Problem nastane, če se ne izvaja javne službe v celoti. Predsednica sindikata je izrazila skrb, da bi za fotografije lahko dobili od 30 do 40 tisoč evrov manj. “Posledično bodo pod vprašanjem delovna mesta. Posledično bomo naredili manj novic. Zapletli se bomo v spiralo,” je dejala. Urbanija jo je vprašal, zakaj ne odprejo foto servisa, na kar Potočnikova ni znala odgovoriti. Na koncu je direktor Ukoma še opozoril, da je to vprašanje za management STA. “Jaz ne smem kršiti Zakona o STA. Opozoril sem STA na to. To je vprašanje za direktorja STA. Če se na STA-ju kljub opozorilom direktorja Ukoma nekaj dela namensko narobe, Ukom ne more ničesar narediti. Ukrepa lahko nadzorni svet družbe STA,” je pojasnil. Terčelj je dejal, da je mogoče z dialogom marsikaj doseči, po razpravi na nadzornem svetu družbe STA se bo nadzorni svet opredelil do vodenja družbe STA d.o.o. v bodoče, upoštevaje tudi možnost neizbire prijavljenega kandidata in takojšen ponovni razpis.
Sara Bertoncelj