Tanja Fajon je na seji poudarila, da Slovenija preučuje načine, kako bi lahko pomagala Ukrajini. Tako je med drugim spomnila, da je že na zasedanju zunanjih ministrov EU v ponedeljek podprla predlog, da se del prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij, porabi za financiranje nabav orožja za Ukrajino.
Dodatno pa Slovenija preučuje tudi možnosti podpiranja Kijeva v okviru deklaracije skupine G7 o ukrajinski podpori. V okviru tega preučujejo možnost podpore pri povojni obnovi in boju proti dezinformacijam.
Ob tem pa je ministrica dejala, da Slovenija pripravlja tudi dvostranski sporazum z Ukrajino o varnostnem sodelovanju. Gre za podoben sporazum, ki ga je Kijev že podpisal med drugim z Londonom, Berlinom, Parizom in Københavnom. Dvostranski varnostni dogovori so sicer del zavez, ki so jih sprejeli v okviru formata G7 ob robu vrha Nata v Vilniusu julija 2023.
Glede Ukrajine je ministrica še pojasnila, da je trenutno edina aktualna mirovna formula, ki jo je predlagala Ukrajina. Fajonova se zaveda, da je nujna širša podpora temu predlogu tudi s strani globalnega juga in skupnosti držav G20. Ukrajinski predlog sicer predvideva umik ruskih sil z zasedenih območjih. Pri čemer je na primer poslanec poslanec Svobode Miroslav Gregorič opozoril, da je iluzionistično pričakovati, da bo prvi korak k mirovnim pogajanjem umik ruskih vojakov z okupiranih območij.
Poslance so med drugim zanimale še razmere v Gazi, kjer je ministrica zagotovila, da si Slovenija prizadeva zagotoviti takojšnjo prekinitev ognja, dostavo humanitarne pomoč in izpustitev talcev. Pri tem je poudarila, da je Slovenija del manjše skupine šestih držav, ki praktično iščejo rešitve za mir v Gazi in možnosti za konkretne korake v smeri priznanja Palestine.
Slovenija pri tem podpira tudi možnost organizacije širše mirovne konference, na kateri bi sodelovali vsi akterji v regiji. Se pa zaveda, da se izvedba te mirovne konference vse bolj odmika in da obstaja velika nevarnost še dodatnega razlitja konflikta v regiji. Dodala je, da so trenutno vsi napori usmerjeni v zagotovitev mirovnega načrta za rešitev dveh držav, če tega ne bo, pa bodo šli v smeri priznanja Palestine.
Na seji so danes poslanci ministrico med drugim spraševali še glede širitvenega procesa Evropske unije. Fajonova je pri tem glede Bosne in Hercegovine ocenila, da se je dosegel preboj. Izrazila je še upanje, da bo država na vrhu EU ta teden dobila zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.