V Skopju je v okviru pobude Mini schengen, ki se je preimenovala v Odprti Balkan, potekal veliki gospodarski forum, na katerem je sodelovalo 350 podjetij z Zahodnega Balkana. Navzoči so bili tudi predsednik Srbije Aleksander Vučić ter premierja Severne Makedonije in Albanije Zoran Zaev in Edi Rama.
Ker jim je EU tako rekoč obrnila hrbet, se Srbija, Severna Makedonija in Albanija v pobudi Odprti Balkan povezujejo in poskušajo opreti na lastne sile. V Skopju so Vučić, Zaev in Rama podpisali sporazume o večji odprtosti mej med državami za pretok blaga in ljudi, kar pomeni, da bodo državljani držav podpisnic lahko brez težav prišli do delovnih dovoljenj v članicah povezave. Rama je dejal, da je cilj treh držav po zgledu EU omogočiti prost pretok ljudi, blaga, kapitala in storitev. Po Vučiću bi tri države med seboj lahko povsem odpravile meje že 1. januarja 2023.
Odprti za sosednje države
Vsi trije, tudi Vučić, so poudarili, da to območje prostega pretoka blaga in ljudi ostaja odprto za sosednje države, ki niso članice EU. Torej Črno goro, Bosno in Hercegovino pa tudi Kosovo. Priština se je septembra 2020 z washingtonskim sporazumom zavezala, da se bo priključila pobudi. Vendar pa letošnja nova vlada Albina Kurtija v svojem programu tega ne omenja. Sicer se kosovski Albanci bojijo, da bo Srbija svojo prevladujočo gospodarsko vlogo izkoristila za svoje politične cilje. V mini schengnu celo vidijo neke vrste Jugoslavijo, v kateri bi Srbija spet imela prevlado.
Očitno se Albanci iz Albanije manj bojijo Srbov, zlasti pa so dobri odnosi med Skopjem in Beogradom. Makedonski premier Zaev se je ob tej priložnosti zahvalil Vučiću za veliko pošiljko podarjenega cepiva.
Kritika EU
Voditelji Srbije, Albanije in Severne Makedonije so v Skopju kritizirali Evropsko unijo zaradi zastoja širitvenega procesa. »Vemo, da je zdaj premor glede širitve,« ugotavlja Vučić. Rama pa je čakanje na vstop v EU opisal s »čakajoč na Godota«, Beckettovo dramo, v kateri dva moška čakata nekoga, ki nikoli ne pride. Premier Zaiev je bil še bolj oster: »EU ne izpolnjuje svojih obljub.« V zadnjem letu Severno Makedonijo onemogoča Bolgarija (ker naj bi Skopje zatiralo državljane bolgarske narodnosti), pred tem je bila to Francija, uradno zato, ker Severna Makedonija ni izpolnila vseh kriterijev, kar Zaev zanika. Francija je jeseni 2019 celo dosegla, da se pri približevanju EU lahko tudi nazaduje, pri čemer jo je k temu spodbudilo srbsko nazadovanje glede svobode medijev v letih 2015–2019.
Medtem pa postaja za Beograd, Skopje in Tirano vse bolj zanimivo povezovanje s Kitajsko, Rusijo in tudi Turčijo. Kitajska že igra vse pomembnejšo vlogo v srbskem gospodarstvu, med drugim s prevzemom železarne Smederevo in velikega rudnika bakra v Boru ter z modernizacijo proge Budimpešta–Atene.
Srbija sicer iz pandemije prihaja gospodarsko okrepljena. »Srbsko gospodarstvo je bilo nekoliko odpornejše proti zdravstveni krizi kot druge evropske države, predvsem zato, ker turizem in avtomobilska industrija nista tako pomembna,« je za Dnevnik povedala Ivana Pavlović, srbska novinarka portala Nova ekonomija. »Lani je BDP padel za 1 odstotek, letos, ko gospodarstvo okreva hitreje, kot se je pričakovalo, pa naj bi gospodarska rast dosegla 6 odstotkov. Zmanjšujeta se brezposelnost in zunanjetrgovinski primanjkljaj. Proračunski primanjkljaj pa bo letos znašal od 6 do 7 odstotkov BDP, javni dolg pa naj bi presegel 60 odstotkov BDP, kar je za srednje razvito državo veliko.«