Eva Duša Hodnik in Ana Turšič iz Wood & Blond svoje srce, svoj prosti čas posvečata lesu. Njuni izdelki, med katerimi je treba izpostaviti štor, so vedno bolj priljubljeni, tudi po zaslugi natančne obdelave. Zato smo se pozanimali, kako točno oblikovalki ohranjata in barvata les, da nas razveseljuje še leta in desetletja, koristne nasvete o zaščiti lesa z različnimi premazi pa nam je natrosila tudi Barbara Jagodič iz podjetja Helios TBLUS.

Za oblikovalki lesa iz dueta Wood & Blond je značilno, da za svoje izdelke največkrat uporabita les, v katerem drugi ne vidijo potenciala, ki se je v naravi posušil sam, bil izpostavljen škodljivcem, je morda celo strohnel ali razpokal. Zato je predpriprave veliko.

Od lesov večinoma uporabljata smreko ali hrast, ki ju premažeta bodisi s pokrivnimi barvami, od katerih so najbolj popularni beli, črni in sivi odtenki, ali pa z lazurnimi barvami, ki so transparentne in na končni barvni odtenek vpliva vrsta lesa. Se pa pri svojem delu dostikrat obrneta tudi na strokovnjake za barve, ki znajo svetovati pri vseh težavah okoli lesa, sivenje je na primer ena najpogostejših.

»Ja, les posivi zunaj. Se pravi, kadar je izpostavljen vremenskim pogojem, padavinam, potem UV žarki so tisti najbolj problematični. V notranjem prostoru gre pa predvsem za spremembo naravne barve lesa, običajno evropske drevesne vrste potemnijo in si ljudje želijo, da smreka ostane čim bolj svetla. Je pa primerna uporaba vodnih premazov za znotraj, zato ker nimajo neprijetnega vonja po topilih, hitro se posušijo, lahko naredimo v enem dnevu več slojev in delo hitro zaključimo. So pa tudi primerni za premazovanje otroškega pohištva in pa otroških igrač,« meni vodja razvoja lesnih premazov pri Helios TBLUS Barbara Jagodič.

Proti rumenim madežem, ki se radi pojavijo na belo prebarvanem hrastovem lesu z veliko tanina (ta se sčasoma začne izluževati), strokovnjakinja svetuje uporabo vodnega temelja na osnovi akrilnih disperzij, ki blokirajo vodotopne madeže, da ne migrirajo na površino skozi premaz in zato tudi ohranijo belino.

»Midve uporabiva temeljni premaz, ki je že bel in ta blokira to rumeno barvo, potem pa čez še belo lazuro. Sčasoma seveda les malo pridobi neke patine, ampak ostane lep svetel,« pravita oblikovalki, ki pa se poleg že omenjenih težav srečujeta še z naravnimi sovražniki lesa, škodljivci, kot so gobe, plesni in razne žuželke.

»Načeloma v notranjih prostorih zaščita pred biološkimi škodljivci ni potrebna, edino kadar imamo neke vlažne prostore, kopalnice, kuhinje, morda kakšne kleti. Kadar pa premazujemo les zunaj, takrat pa obvezno priporočamo najprej zaščito pred biološkimi škodljivci (biodcidni premaz), potem pa še zaščito pred vremenskimi vplivi,« opozarja Jagodič.  

Iz delavnice Wood & Blonde prihajajo najrazličnejši kosi pohištva, največkrat pa lične mizice in vsestransko uporabni štori, ki so lahko pripomoček za odlaganje brisač v kopalnici, nočna omarica, stolček za otroke, sedalo v predsobi ali kot kos zunanjega pohištva na terasi. Štor lahko uporabljamo tudi kot mizico, saj je vsak štor trikrat brušen in lakiran z brezbarvnim lakom, da mu niti kakšna polita tekočina (vino, kava) ne prideta do živega, poleg tega se gladka površina tudi lažje briše.

Oblikovalki pri njunem delu najbolj navdušuje, da lahko tudi že odpisan kos lesa s svojimi čudežnimi rokami vrneta v življenje in ravno to, da les ponuja vedno nove možnosti uporabe, je njegova velika prednost pred ostalimi materiali.

»Ja, tako je. Tudi mi proizvajalci premazov spodbujamo naše uporabnike, da les, ki ni več uporaben, ali pa predmeti, za katere mislimo, da se ne dajo več uporabit, ponovno uporabijo. Da recikliramo. Ker tudi mi v naših barvah uporabljamo surovine, ki so naravnega izvora, ki so obnovljive in tako tudi nimajo škodljivega vpliva na okolje,« zaključuje Barbara Jagodič, vodja razvoja lesnih premazov Helios TBLUS.

Sponzorirana vsebina