Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman je mnoge presenetil, ko je za časnik Delo komentiral odločitev Golobove vlade, da aktualnemu generalnemu državnemu odvetniku Juriju Grozniku ne podeli novega mandata na tej funkciji. Groznika je sicer še Janševi vladi v imenovanje za nov mandat predlagal nekdanji pravosodni minister Marjan Dikaučič, ki je presodil, da je najbolj primeren med štirimi prijavljenimi na razpis. Toda Janševa vlada postopka imenovanja ni izpeljala do konca in tako je o Grozniku, ki se mu septembra izteče šestletni mandat, odločila trenutna vlada. Negativno.
Bremeni ga namreč, da je v zadnjih mesecih državno odvetništvo zoper neformalnega vodjo protestnikov zoper Janševo vlado Jašo Jenulla vložilo več odškodninskih tožb. V njih so od Jenulla na pobudo MNZ zahtevali več deset tisoč evrov, kolikor je imela policija stroškov z varovanjem (neprijavljenih) protestov.
Na državnem odvetništvu so sicer sprva MNZ opozarjali, da zahtevki niso upravičeni. Kot smo zapisali že pred tedni, bi imelo državno odvetništvo na sodišču precej težav Jenullu dokazati tako vlogo organizatorja kot upravičenost višine stroškov ter vzročno zvezo glede domnevne škode. Toda očitno je Janševa vlada vztrajala pri vložitvi tožb, v skladu z zakonom o državnem odvetništvu pa so državni odvetniki vezani na obrazloženo mnenje vlade.
Groznik oziroma državno odvetništvo, ki ga vodi, je torej izpolnilo »zahtevo« Janševe vlade za tožbe. To je tudi razlog, zakaj ga sedanja Golobova vlada ni želela imenovati za nov mandat. Po besedah pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan namreč Groznik »kljub strokovni usposobljenosti in ustreznosti v svojem dosedanjem mandatu ni dosledno skrbel za uresničevanje poslanstva, ciljev in načel delovanja državnega odvetništva, ki mora ob uresničevanju premoženjskih in drugih interesov države primarno spoštovati in krepiti tudi temeljne postulate pravne države«. Med drugim gre za ustavno varovano pravico do javnega zbiranja.
Čeprav je položaj institucije državnega odvetništva skoraj v celoti neprimerljiv z odvetništvom kot svobodnim poklicem, je predsednik Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) Janez Starman vseeno v mnenju za časnik Delo branil Groznika. Češ da odvetnika ni moč enačiti z vrednotami njegove stranke (v tem primeru z vrednotami Janševe vlade). »Ko se to počne, gre za vzroke s pozicije moči in kaže na nerazumevanje bistva odvetniškega poklica«, je dejal Starman. Pravi, da so odvetniki (tudi državno odvetništvo), pač dolžni zastopati interese svojih strank.
Tu predsednik OZS meša hruške in jabolka. Odvetniki v smislu svobodnega poklica namreč lahko zavrnejo zastopanje kogarkoli zaradi različnih razlogov. Nikogar niso dolžni zastopati. So pa na trgu. Medtem so državni odvetniki res dolžni zastopati državo in državne organe (za kar imajo tudi redno in kar lepo plačo), vendar je, kar bi moralo biti Starmanu znano, ustava nad zakoni.
Če se na podlagi zakona o državnem odvetništvu od državnega odvetnika terja ravnanje, ki po njegovem mnenju posega v ustavno zagotovljene človekove pravice, potem ga v smislu varovanja pravne države ni dolžan izvajati. Še več, ne le, da ga ni dolžan izvajati, pač pa ga niti ne bi smel. Če bi bila posledica takšne načelne odklonitve vlaganja neupravičenih tožb recimo razrešitev s položaja generalnega državnega odvetnika, je to še najmanjša škoda v primerjavi z drugimi posledicami.
Poleg tega bi imel Groznik tudi v primeru svoje razrešitve zoper to na voljo pravna sredstva. Očitno pa je računal, da ga bo že Janševa vlada imenovala za nov mandat (vlaganje tožb zoper Jenulla naj bi k temu pripomoglo), vendar se je v zaključku igre preračunal. Oblast se je zamenjala.