Hagija Sofija, ki so jo med letoma 532 in 537 zgradili pod bizantinskim cesarjem Justinijanom I., je bila do leta 1453  največja krščanska katedrala na svetu. Foto: EPA
Hagija Sofija, ki so jo med letoma 532 in 537 zgradili pod bizantinskim cesarjem Justinijanom I., je bila do leta 1453 največja krščanska katedrala na svetu. Foto: EPA

Unesco je Hagijo Sofijo na seznam svetovne dediščine vpisal leta 1985. Zgrajena je bila v 6. stoletju in je bila najprej skoraj 700 let bizantinska krščanska stolnica, nato kratek čas katoliška stolnica in zatem dve stoletji grška pravoslavna stolnica, od leta 1453 pa osmanska mošeja.

Nič več muzej kljub ostrim mednarodnim kritikam
Pod očetom sodobne turške republike Mustafo Kemalom Atatürkom so leta 1935 v njej odprli muzej, a je turško vrhovno sodišče leta 2020 razveljavilo njen status muzeja. Predsednik Recep Tayyip Erdogan je nato odredil uporabo stavbe kot mošeje, kar je sprožilo ostre kritike mednarodne skupnosti.

Kot navaja SEA, je zgradba od takrat deležna vse večje škode in vandalizma. Združenje je zato v odprtem pismu pozvalo Unesco in njegovo generalno direktorico Audrey Azoulay, naj "odločno posreduje, da bi obrnili trenutno situacijo, ki predstavlja zgolj tveganje za Hagijo Sofijo." Zdajšnje upravljanje te znamenitosti pa so opisali kot "destruktivno", poroča portal Art News.

Brezbrižnosti do varstva tega edinstvenega spomenika
Poziv združenja grških arheologov sledi nedavnemu poškodovanju marmornih tal Hagije Sofije, do katerega je prišlo med nesrečo pri čiščenju. Junija je bilo namreč po poročanju turškega časopisa Cumhuriyet zaradi teže čistilnih strojev zlomljenih več marmornatih plošč. "Zgodovinska stavba je doživela ogromno škodo. Ko je bila Hagija Sofija muzej, so jo obiskovalci obravnavali z velikim spoštovanjem. Zdaj je pa kot zabaviščni park," je za časopis povedal lokalni turistični vodnik.

Od leta 2020 v Hagiji Sofiji petkrat na dan potekajo molitve, vsaka traja okoli 15 minut. Mošeja bo za vernike odprta tudi ponoči. Ko ni molitev, je mošeja še naprej odprta za turiste, in to brezplačno. Foto: Reuters
Od leta 2020 v Hagiji Sofiji petkrat na dan potekajo molitve, vsaka traja okoli 15 minut. Mošeja bo za vernike odprta tudi ponoči. Ko ni molitev, je mošeja še naprej odprta za turiste, in to brezplačno. Foto: Reuters

V odprtem pismu je mogoče prebrati še, da "pomanjkanje nadzora nad obiskovalci in odsotnost varnostnega osebja pričata o brezbrižnem odnosu do varstva spomenika in prepuščata zaščito tega edinstvenega spomenika volji vsakega obiskovalca ali romarja." Odkar Hagija Sofija deluje kot mošeja, so se vandali med drugim znesli nad cesarskimi vrati in mozaikom Marije Božje matere, ki ga sicer med molitvijo zakrijejo z zaveso.

Odkar so se v Hagiji Sofiji znova začele redne liturgične dejavnosti, sta bila celovitost in ohranitev znamenitosti vprašljivi, navaja SEA. Organizacija se namerava obrniti na mednarodno znanstveno skupnost ter zahtevati resolucije in podpisane peticije za ohranitev zgradbe. "Upravičeno je v Turčiji in na svetovni ravni obstajala zaskrbljenost glede nadaljnjega življenja edinstvene Hagije Sofije," še piše v pismu.

Zaskrbljenost glede še enega preoblikovanja v mošejo
Podpisniki pisma so v svojem pozivu izrazili tudi zaskrbljenost glede nekdanje cerkve Kora (tur. Kariye) v Carigradu, še navaja portal Art News. Erdogan je za to zgradbo prav tako leta 2020 odredil preoblikovanje iz muzeja verske umetnosti v mošejo. Gre za stavbo v carigrajski soseski Edirnekapi, ki je bila na tem mestu prvič zgrajena v 4. stoletju kot samostan s cerkvijo.

Nekdanja cerkev Kora, ki je bila zgrajena v 4. stoletju, med drugi slovi po svojih bizanstinskih mozaikih iz 14. stoletja. Foto: Wikipedia
Nekdanja cerkev Kora, ki je bila zgrajena v 4. stoletju, med drugi slovi po svojih bizanstinskih mozaikih iz 14. stoletja. Foto: Wikipedia