Ne le ljubezen, tudi turizem gre skozi želodec

"Ne samo ljubezen, če se malo pošalimo, lahko rečemo, da gre tudi turizem skozi želodec. Pomembno je namreč, da se imajo vsi turisti, ki pridejo v našo regijo, dobro tudi v kulinaričnem smislu," pove Klemen Malovrh, direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj. 

Z željo po predstavitvi odlične kranjske kulinarike in lokalnih gostincev širši javnosti so lani prvič zasnovali festival Okusi kranjskih miz. "Premiera je bila narejena zelo na hitro, sodelovalo je šest gostiln iz Kranja, ki jih je obiskalo okoli 700 gostov, kar je bil nadpovprečni rezultat in jasen signal, da moramo s projektom nadaljevati," pojasni.

Navdušeni nad odzivom so se v sodelovanju z županom in že sodelujočimi gostinci odločili, da kulinarično doživetje letos razširijo in k sodelovanju povabijo tudi ostale občine. "Letos imamo tako 17 sodelujočih gostincev, pridružile pa so se nam kar štiri okoliške občine – Naklo, Preddvor, Cerklje na Gorenjskem in Tržič," je zadovoljen. 

Poudarek na lokalni kulinarični ponudbi 

 Teh 17 gostiln med 10. in 26. majem svojim gostom po enotni ceni 29 evrov ponuja jedilnike, prežete s sezonskimi okusi in polne lokalnih sestavin. Vsak gostinec se je lahko sam odločil, kaj bo dal na mize, so pa jedilnike zasnovali z mislijo na to, da gostom predstavijo sestavine, ki jih pridelujejo lokalni dobavitelji, s katerimi tesno sodelujejo.

"Namen kulinaričnega dogodka je predstaviti čim več kvalitetnih, lokalnih jedi, pa tudi pridelovalce in predelovalce v našem okolju. Zato je na vseh jedilnikih seznam, ki gostom pove, od kod sestavine prihajajo. Gre za pomembno promocijo lokalnih pridelovalcev in vseh gostiln v tem okolju. Verjamem, da se z njimi lahko bahamo širše, ne samo na Gorenjskem in v Sloveniji, saj vse te gostilne lepo dopolnjujejo našo turistično in kulturno ponudbo," še doda Malovrh. 

Projekt tudi spodbuja gostince, da se medsebojno dogovarjajo o tem, da uporabijo čim več lokalnih dobrot, s tem pa krepijo lokalno pridelavo in predelavo. "Če pogledamo iz prizme turista – ko nekdo pride na neko destinacijo, ga zanimajo lokalne dobrote, avtentičnost je vedno najbolj pomembna. In doživetje na neki destinaciji je še toliko boljše, če je še na mizi nekaj zanimivega." 

Od slovenskih gob do masovnika in mladega krompirja, ki to ni 

Med tistimi, ki so se letos premierno pridružili dnevom lokalne kulinarike, je restavracija hotela Elegans na Brdu pri Kranju. Dimitrij Piciga, vodja prodajne službe JGZ Brdo, kot enega glavnih razlogov za sodelovanje navede pomembnost trajnostne ponudbe za današnjega gosta, pri čemer je glavni moto "kilometer nič", torej lokalno. "Naša želja je, da bi v naše najvišje protokolarne storitve vgradili čim več lokalnosti. Da to lahko storimo, je sodelovanje z lokalno okolico in izmenjava mnenj s partnerji v širši destinaciji nujno."

Zelo dobre izkušnje s festivalom Okusi kranjskih miz imajo v gostilni Rekar, kjer so se lani kot prvi pridružili projektu in ga zaradi izjemno pozitivnega odziva gostov z veseljem nadaljujejo. "Nota naše hiše je dobra, domača, kvalitetna hrana, ki jo gostom ponujamo že več kot tri generacije. Letos smo sestavili trihodni meni, cilj našega jedilnika pa je gostom ponuditi čim več surovin lokalnih dobaviteljev, od gob, do mesa, lokalne zelenjave in mlečnih izdelkov," pove Nejc Rekar. 

Posebno sladko presenečenje so pripravili v restavraciji in kavarni Brioni – na meniju boste med sladicami zagledali mladi krompir, ki pa to sploh ni! "Sladico smo naredili kot mlad krompirček, ki zgleda kot pravi, tudi zakopan je v zemljo, postrežemo ga v gajbici in ga izkopljemo pred gostom. Vendar se potem izkaže, da je narejen iz čokolade in sadja, tako da s tem poskrbimo še za malo humorja in večer končamo na zabaven način," opiše Tomaž Polenec. Restavracija z nekaterimi lokalnimi dobavitelji sodeluje že 20 let, v zadnjem času pa vse več. "Vedno več je ponudnikov, vse boljšo ponudbo imajo, urejajo tudi dostave, kar nam pride zelo prav," našteje.

Mrtva sezona, ki jo občutijo vsi gostinci, ima še večji učinek na hribe, razloge za pridružitev projektu pojasni Matej Fajdiga iz hiše Rozka na Krvavcu. Privabiti ljudi na 1500 nadmorskih metrov višine je zagotovo poseben izziv, kot bo tudi ta nova izkušnja. In kakšno doživetje so pripravili za svoje goste? "Ponujamo jim lokalno hrano, ki jo tudi sicer uporabljamo ves čas, saj so za nas trgovine predaleč. Na meniju imamo določene stvari, ki jih gostje drugje ne morejo dobiti, na primer masovnik, za katerega marsikateri Slovenec ne ve, kaj je. Vabimo jih, da poskusijo še kaj drugega, ne samo joto in pasulj," se smeji. 

Da želijo svojim gostom pričarati čim bolj preprosto in domače doživetje, ki v modernih smernicah počasi izginja s trga, pravi Jani Ribnikar iz Gostilne pri Bajdu. "Imamo več kot 150-letno tradicijo, pripravo hrane pa poskušamo obdržati domačo, kot so jo imele že naše babice. Mislim, da je to tisti del, ki izginja in ga gosti znajo ceniti." V ponudbi imajo med 70 in 80 odstotkov svežih, domačih in sezonskih sestavin. "Ravnamo se po načelu manj je več, zato baziramo na zelo majhnih zalogah, dobava sestavin pa je konstantna, kar pomeni, da potrebujemo čim več lokalnih pridelovalcev. Pogosto dobimo vprašanje, od kod prihaja neka sestavina, in to je v smislu gostinstva pomemben podatek." 

Pomembno je, da gostinci, ki smo še ostali, eden na drugega ne gledamo kot na konkurenco, pač pa lahko eden drugemu tudi pošljemo gosta, če nečesa nimamo na jedilniku, pa izpostavi Damjan Štefe iz Karavle 297 v Tržiču. Svoj jedilnik za kulinarični festival so zasnovali v skladu s tem, po čemer so poznani – divjačini. "Predjed je iz divjačinskih paštet in domačega masla, tradicionalna tržiška bržola, ki je naša lokalna specialiteta, mora biti na jedilniku, in zajček za glavno jed, ker je zdrav. Pa naša sladica, po kateri smo znani že 20 let: ajdova omleta, našteje. Tudi oni poskušajo biti čim manj odvisni od uvoza. Če kakšne stvari ne dobimo na Gorenjskem, se potrudimo, da jo dobimo vsaj v Sloveniji. Gostje znajo to ceniti vedno bolj in če jih zanima, od kod je kaj, jim z veseljem povemo.  Pred 10 leti tega še ni bilo."

Prav je, da podpiramo lokalno in domače, da damo možnost lokalnim kmetom in ne velikim dobaviteljem in tujemu uvozu, se strinja tudi Sandra iz tržiške gostilne Firbc okn. "V naši gostilni pripravljamo različne jedi, smo pa zelo osredotočeni na divjačino. Pri pozdravu iz kuhinje smo tako vključili jelenovo jetrno pašteto, za sladico smo karamelizirali jabolka in na različne načine pripravili mousse, za glavno jed pa smo ostali pri kralju živali – svinjini," našteje. 

Kaj še pripravljajo v Kranju? 

Kar koli boste že izbrali, lahko pričakujete pozitivno izkušnjo, sveže domače sestavine in polne želodce, zatrjujejo vsi sodelujoči. "Mislim, da smo z 10 gostilnami iz Kranja izpolnili maksimum in je lokalna kvalitetna kulinarična ponudba v Kranju optimizirana. Zelo me veseli, da je tu še sedem gostiln iz ostalih občin, imamo pa še kar nekaj rezerve in verjamem, da bomo, če bomo nadaljevali po tem trendu, imeli naslednje leto več kot 20 gostincev, zagotovo pa še kakšnega več tudi iz ostalih občin," je prepričan Malovrh.

To pa še zdaleč ni edina kulinarična ponudba, ki jo bodo ponudili v Kranju. 18. maja in 31. avgusta bo tam gostovala ljubljanska Odprta kuhna, lokalni gostinci se na Glavnem trgu tedensko predstavljajo na dogodku Kr' petek je, julija jih v času Kranfesta obišče Karavana okusov, septembra se gosti za dober namen lahko družijo ob kranjski dolgi mizi, pomladno-jesenski kulinarični del pa zaključijo s festivalom piva in kranjske klobase. "Takšni dogodki v mestno jedro privabijo večje število prebivalcev različnih struktur, saj je kulinarika pomembna za povezovanje kulturnega utripa in ostale turistične ponudbe," zaključi naš sogovornik.