1. Prva povsem zasebna odprava v orbito okoli Zemlje

Poteka prva povsem zasebna odprava v orbito – Inspiration4. Štirje astronavti, ki niso člani nobene vesoljske agencije, pravkar krožijo okoli Zemlje v kapsuli Dragon podjetja SpaceX. Misijo v orbito so plačali zasebniki in zasebno podjetje jo izvaja. To se v zgodovini še ni zgodilo. Polet je znanilec nove dobe raziskovanja vesolja, kjer bo število zasebnih astronavtov preseglo število profesionalnih ali vojaških.

Odprava se je začela v četrtek ob 2.02 po našem času z izstrelitvijo rakete Falcon 9 z izstrelišča 39A na Cape Canaveralu (Florida, ZDA), od koder so letele tudi odprave Apollo in Space Shuttli.

Prva stopnja rakete je rutinsko pristala na robotski ladji sredi morja, druga stopnja pa je oddala tovor v orbito. Sprva so načrtovali višino tirnice 575 kilometrov, dosegli pa so 585 kilometrov, kar je najvišja točka, ki so jo človeški potniki dosegli v zadnjih 20 letih (leta 2008 so bili astronavti Space Shuttla med servisiranjem Hubbla na 578 kilometrih). Mednarodna vesoljska postaja je na dobrih 400 kilometrih.

Video 1: Izstrelitev

Video 2: Zvok nadzornega središča

Video 3: Javljanje iz vesolja

Video 4: Intervjuji s posadko pred izstrelitvijo

Štirje vesoljski turisti zdaj krožijo okoli Zemlje, opravljajo nekaj znanstvenih eksperimentov, predvsem pa uživajo v mikrotežnosti (če jih ne obhaja pretirana slabost), se razgledujejo po vesolju in Zemlji. Pri tem jim pride prav kupola iz pleksistekla, ki je nadomestila priklopni mehanizem. Zanimivost: nanjo je SpaceX moral namestiti štiri plošče toplotne izolacije, ki ščitijo pred vročimi izpuhi manevrirnih motorjev Draco. Neprijetno bi bilo, če bi se pleksisteklo začelo topiti. Zanimivo je tudi, da je SpaceX kupolo razvil v zgolj pol leta, agencije bi najbrž potrebovale neprimerno več in jo pred uporabo z ljudmi do obisti testirale tudi v vesolju.

Misija bo trajala predvidoma tri dni, v nedeljo ponoči po našem času naj bi se nadobudni raziskovalci vesolja vrnili s pristankom v oceanu pri Floridi.

Tokrat uporabljeni Dragon z vzdevkom Resilience je že letel na odpravi Crew-1 do Mednarodne vesoljske postaje (MVP).

Polet je zase in preostale tri udeležence plačal ameriški bogataš Jared Isaacman. Prvi sopotnik je Chris Sembroski, uslužbenec podjetja Lockheed Martin, ki si je mesto prislužil z donacijami za otroško bolnišnico St. Jude. Druga je Sian Proctor, znanstvenica, ki je sodelovala na številnih kopnih simulacijah vesoljskih misij. Mesto je dobila na natečaju z videoposnetkom in zato, ker je odprla svojo spletno trgovino pri Isaacmanovem podjetju. Četrta sopotnica pa je Halyey Arceneaux, zdravnica v omenjeni bolnišnici, kjer je kot otrok prebolela kostnega raka. Pri 29 letih je najmlajša Američanka v vesolju. Do zdaj je rekord držala Sally Ride, ki je leta 1983 letela v Space Shuttlu, stara je bila 32 let.

Isaacman je vse skupaj zastavil tako človekoljubno kot v promocijo svojega podjetja, ki se ukvarja s spletnim finančnim poslovanjem. Je tudi pilot tako civilnih kot vojaških letal.

Četverica je opravila "hitri" sedemmesečni tečaj za astronavte. Urjenje astronavtov navadno traja leta.

Kmalu dve dodatni turistični odpravi

Že decembra in januarja bodo Rusi dva turista v spremstvu profesionalnega kozmonavta s Sojuzom poslali na MVP (MS-20). Med turisti je znani Japonec Jusako Maezava, ki je zakupil tudi vozovnico na predvidenem poletu Starshipa okoli Meseca. Prihodnje leto pa bo Crew Dragon ponesel prvo zasebno odpravo (z enim profesionalnim astronavtom na krovu) na Mednarodno vesoljsko postajo v organizaciji podjetja Axiom Space (poglavje 5), takšne naj bi ponavljali vsako leto. Axiom bo za nameček na postajo dodal nekaj zasebnih modulov.

2. Starlinki se množijo

Še ena izstrelitev Falcona 9, ta je potekala v torek ponoči z Vandenberga (Kalifornija, ZDA). Tovor: 51 satelitov Starlink.

Prva stopnja rakete je pristala na robotski ladji. To je bil njen že deseti polet in pristanek, SpaceX ima dve prvi stopnji s tem dosežkom. Nameravajo jih še uporabljati.

SpaceX je do zdaj izstrelil 1740 Starlinkov, namenjenih satelitskemu dostopu do medmrežja. Aktivnih jih je dobrih 1600. Želijo jih najmanj 12.000. Astronomi nad tem niso zadovoljni, za nameček Starlink sploh ni edini s takšnimi načrti.

Video: Posnetek izstrelitve

3. OneWebi so na pol poti

Svoje satelitsko omrežje za medmrežje med drugim postavlja družba OneWeb. V torek so na raketi Sojuz-2.1b iz Bajkonurja (Kazahstan) izstrelili 34 satelitov. S tem so prišli na 322 v orbiti, kar je skoraj polovica od načrtovanih 648.

4. Vesoljski sprehod, nadgradnja sončnih panelov

Astronavta Akihiko Hošide (Jaxa) in Thomas Pesquet (Esa) sta v nedeljo opravila 6 ur in 54 minut dolg vesoljski sprehod zunaj Mednarodne vesoljske postaje. Izstopila sta iz ameriškega modula Quest in na zunanjem ogrodju postavila nosilec za nov panel sončnih celic iROSA, zamenjala sta tudi pokvarjeno anteno. Dva takšna nova panela sta že postavljena, dodanih jih bo še več, skupaj s starimi naj bi znova dosegli polno proizvodnjo električne energije.

To je bil prvi vesoljski sprehod v zgodovini postaje, na katerem ni bilo Američanov ali Rusov.

Video: Posnetek dogodka

Sorodna novica Življenje v vesolju naj bi zaviralo enega ključnih procesov staranja

Dvema članoma posadke, Američanu Marku Vandu Heiu in Pjotru Dubrovu so bivanje na postaji podaljšali na eno leto. Takšna podaljšanja so redka, ker škodujejo zdravju in zmanjšujejo rotacijo astronavtov, nekdo bo zato ob misijo. A obenem dajo dragocene podatke o vplivu mikrotežnosti na človeško telo, kar je dobro razumeti pred odpravami globoko v Osončje, te niso več daleč.

Prav ta teden je denimo izšla ameriška raziskava, ki pravi, da bi potovanja na Mars lahko bila zdravstveno "izvedljiva", če ne bodo presegla štirih let.

Vande Hei bo postal Američan z najdaljšim enkratnim bivanjem v vesolju. Nazadnje sta agenciji podoben podvig izvedli leta 2015 s Scottom Kellyjem in Mihailom Kornienkom (več na povezavi desno).

Rekord časovno najdaljšega vesoljskega poleta drži danes 79-letni Rus Valerij Poljakov, ki je bil med letoma 1994 in 1995 na vesoljski postaji Mir 437 dni.

5. Konec najdaljše kitajske odprave v vesolje

Sorodna novica Trije tajkonavti po treh mesecih v vesolju pristali v puščavi Gobi

S kitajske vesoljske postaje Tjangong so se na Zemljo po treh mesecih vrnili trije tajkonavti, je ta teden pisal MMC. Pristali so v vesoljski kapsuli Šendžov 12, ki jo je pri spustu upočasnilo padalo.

Njihova prvenstvena naloga je bila vzpostavitev delovanja 22,5-tonskega modula Tjanhe, glavnega dela postaje, ki ga je Kitajska v orbito namestila konec aprila. 16,6 metra dolg in 4,2 metra širok modul je prvi in glavni sestavni del vesoljske postaje, ki bo na koncu tehtala skoraj 70 ton in med drugim vključevala bivalne prostore in znanstvene laboratorije.

Gre za prvo kitajsko človeško misijo v vesolju v skoraj petih letih. Njen poveljnik je bil Nie Haišeng, odlikovan pilot letalskih sil, ki je sodeloval že na dveh predhodnih misijah. Tudi preostala člana, Liu Boming in Tang Hongboa, sta pripadnika vojske.

Vesoljska postaja Tjangong naj bi bila dokončana leta 2022. Kitajska namerava do takrat v vesolje poslati še dva modula, vsak od njih tehta dobrih 20 ton. Nova posadka naj bi na vesoljsko postajo odletela oktobra.

6. Razpis za lunarne pristajalnike

Sorodna novica Nasa presenetljivo izbrala Starship za pristanek na Luni, 60 let od Gagarinovega poleta

Nasa je izbrala pet ameriških podjetij, da nadaljujejo razvoj vsak svojega lunarnega pristajalnika. Podeljene vsote so relativno majhne in zagotavljajo zgolj to, da se podjetja ne umaknejo, potem ko je bil na glavnem razpisu pred pol leta kot glavni – presenetljivo – izbran SpaceX-ov Starship (poglavje 1).

Prejemniki:

• Blue Origin (25,6 mio. dolarjev)
• Dynetics (40,8 mio. dolarjev)
• Lockheed Martin (35 mio. dolarjev)
• Northrop Grumman (35 mio. dolarjev)
• SpaceX (9 mio. dolarjev).

SpaceX je na glavnem razpisu prejel 2,4 milijarde evrov za eno preizkusno misijo in za misijo Artemis III. Nasa je želela izbrati dva izvajalca, a je od kongresa prejela premalo denarja za to. Precej prahu je dvignilo dejstvo, da je izvisela t. i. nacionalna ekipa zvenečih industrijskih imen na čelu z Blue Originom Jeffa Bezosa, ta se zdaj z Naso pravda po sodiščih.

Medtem se nadaljuje proizvodnja vesoljskih ladij Orion za naslednje odprave Artemis (tisti za Artemis I je že v bližini izstrelišča in čaka na decembrsko dogodivščino). Ta teden so dokončali kovinsko osnovo kapsule, opravili so še zadnja varilna dela (fotografija spodaj).

7. FOTO: Svetlikajoča se kroglasta kopica

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo kroglaste zvezdne kopice NGC 6717, ki je 20.000 svetlobnih let stran v ozvezdju Strelca. Te nebesne strukture so gosti skupki zvezd, ki jih skupaj drži težnost.

8. NA KRATKO:

9. SKOK V ZGODOVINO: 55 let odprave Gemini 11

Pred 55 leti je potekala ameriška odprava Gemini 11. Vesoljska ladja Gemini je bila 12. septembra 1966 izstreljena na raketi Titan II. Astronavta Pete Conrad in Dick Gordon sta že uro in pol pozneje dosegla tarčo, vesoljsko plovilo Agena, in se nanjo štirikrat priklopila in odklopila. To je bil pomemben korak naprej v ameriškem vesoljskem programu, tehniko so namreč morali izpopolniti pred odpravami na Luno, kjer je potrebnih več srečanj in priklopov vesoljskih plovil. Gordon je opravil tudi dva vesoljska sprehoda. Nasa se je takrat početja še učila in izkazalo se je za trd oreh, astronavt se je skoraj uro mučil za prehod, ki je bil načrtovan za nekaj minut. Napihnjena obleka, manko prijemališč in podobnih današnjih samoumevnosti so zadeve, ki so sprehod tako otežile, da je Gordonov srčni utrip narasel na 180 udarcev na minuto, njegov vizir pa je bil prekrit z vlago, zato so morali ekskurzijo predčasno prekiniti.

Polet je bil kljub temu velik uspeh, z Ageno so se pognali na višino kar 1369 kilometrov, s priklopi pa prehiteli Ruse, ki so se takrat s sinhronizacijo dveh vesoljskih ladij v orbiti še mučili.

Več podrobnosti o Gemini 11 je na voljo tukaj.

Gordon in Conrad sta skupaj letela še na odpravi Apollo 12. Gordon je umrl leta 2017, Conrad pa že leta 1999.

NA VIDIKU:

Ponedeljek, 20. september – Dolgi pohod-7 – Tjandžov-3

Četrtek, 23. september – Atlas V – Landsat 9

Enkrat prihodnji teden – MVP – vključitev Evropske robotske roke na modulu Nauka

IZPOSTAVLJENI KOMENTAR: SF-SN o dogajanju na Boca Chici in Starshipu