Srečala sta se tudi z obema županoma – novogoriškim Samom Turelom in goriškim Rodolfom Ziberno.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Kot je po pogovorih povedala ministrica Vrečko, sta se s kolegom dogovorila, da bosta obe strani Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025 obravnavali kot nacionalni projekt. Dodala je, da gre pri projektu EPK 2025 sicer za nadnacionalen projekt, ki povezuje tako obe mesti, slovensko Novo Gorico in italijansko Gorico, kot obe regiji in državi ter tako simbolizira vse prvine, ki jih Evropska prestolnica kultura mora imeti – kako preko kulture in umetnosti povezati lokalno skupnost in prebivalstvo ter kulturo in umetnost, da določen kraj oživi oziroma zaživi v novi luči in odpira nove teme.

EPK 2025 naj bi po besedah Vrečko obe državi prikazal v novi mednarodni, evropski in svetovni luči, da bo mednarodna javnost videla, da ta regija ni pomembna zgolj zaradi turizma in kulinarike, ampak tudi zaradi kulture in predvsem sobivanja in sožitja obeh mest in kultur. Ministrica Vrečko meni, da je sodelovanje zelo pomembno, ne le, ker sta Slovenija in Italija neposredni sosedi, ki jih druži tudi skupna zgodovina in kultura, ampak je pred obema državama nekaj skupnih projektov, od katerih je najpomembnejši prav projekt EPK 2025.

Sorodna novica Minister Arčon o EPK-ju: "Čezmejnost je naša prednost"

Državi tako ne druži samo EPK 2025. Slovenija, ki bo častna gostja na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu, bo namreč to štafeto oktobra letos predala Italiji, Slovenija pa bo naslednje leto častna gostja na knjižnem sejmu v Bologni. Za programska sredstva EPK-ja je s slovenske strani trenutno namenjenih deset milijonov evrov.

Italijanski minister za kulturo Sangiuliano je po pogovorih izrazil prepričanje, da se bodo vplivi EPK-ja občutili ne samo na lokalni ravni, ampak tudi po celotni Evropi. Zanj je najpomembnejši razmislek, kaj se bo zgodilo po letu 2025, kaj bo zapuščina tega projekta, kako bo ta projekt zastavljen, da bo na različnih področjih, najprej na področju kulture in umetnosti, potem pa na področju sociale in gospodarstva, imel dolgoročne učinke.

Glede finančne podpore z italijanske strani se minister o natančnih številkah ni hotel izraziti, je pa povedal, da goriški župan Ziberna ve, da bo prejel vso možno podporo.

Prav o pomoči obeh ministrstev projektu EPK sta se ministra pogovarjala z obema županoma. Kot je povedal novogoriški župan Turel, so govorili tudi o predlogih za odpravo administrativnih ovir v okviru izvajanja prireditev na samem območju Trga Evrope. To bi lahko bil zgled za druge dele Evrope, da je mogoče na čezmejni ravni odpreti sicer meddržavna vprašanja in jih na čim bolj učinkovit oziroma pragmatičen način tudi rešiti.

Enotno brezmejno območje
Gre za željo, da bi na območju Trga Evrope vzpostavili enotno brezmejno območje, ki bo omogočalo organizacijo čezmejnih prireditev brez podvojene administracije in dvojnih stroškov, kar bi lahko bil pomemben korak in precedenčni primer za številne druge podobne kraje po Evropi.

Župan mesta Gorica Ziberno pa je izrazil veselje, da sta ministra za kraj njunega srečanja izbrala Novo Gorico in ne Bruselj ali Rim, kar je po njegovih navedbah pomemben signal, prek katerega sta oba ministra izrazila podporo projektu EPK 2025 ter se zavedata, da ne gre zgolj za predstavitev majhnega območja, dežele Furlanije - Julijske krajine ali dveh občin, ampak širšega območja tako v Italiji kot Sloveniji.

Delavnica za na novo zapisane evropske zakone
EPK 2025 je po njegovih besedah tudi priložnost, da postane nekakšna delavnica, v kateri bi lahko na novo zapisali določene evropske zakone, saj življenje na meji zaradi razlik v zakonodaji velikokrat predstavlja težave.

Ziberno je podobno kot italijanski minister za kulturo prav tako opozoril na dolgoročni razmislek, ne samo o letu 2025, ampak vse do leta 2055, saj je EPK 2025, kot je dejal, tudi izjemna priložnost, da se poudari poslanstvo območja, ne samo na področju kulture in turizma, ampak tudi na področju zaposlenosti in izobraževanja.