Napoved referendumskih izidov ob 40-odstotni udeležbi brez upoštevanja neopredeljenih anketirancev. Foto: MMC RTV SLO
Napoved referendumskih izidov ob 40-odstotni udeležbi brez upoštevanja neopredeljenih anketirancev. Foto: MMC RTV SLO

Pestra politična jesen se bo nadaljevala z nedeljskim glasovanjem na referendumih o novelah zakona o RTV Slovenija, o vladi in o dolgotrajni oskrbi. Javno mnenje glede treh referendumskih vprašanj so za RTV Slovenija preverjali pri Valiconu.

Pri najbolj verjetni udeležbi – 40 odstotkov – so na Valiconu izmerili, da bi za zakon o RTV-ju glasovalo 58 odstotkov ljudi, proti 39 odstotkov, trije odstotki tistih, ki v nedeljo nameravajo glasovati, pa so neopredeljeni. Zakon o dolgotrajni oskrbi bi podprlo 59 odstotkov vprašanih, proti njemu bi glasovalo 36 odstotkov, neopredeljenih pa je pet odstotkov. Zakon o vladi pa bi podprlo 51 odstotkov anketirancev, proti se je izreklo 44 odstotkov, neopredeljenih pa je še pet odstotkov.

Brez upoštevanja neopredeljenih volivk in volivcev bi zakon o RTV-ju tako podprlo 60 odstotkov vprašanih, zakon o dolgotrajni oskrbi 62 odstotkov, zakon o vladi pa 53 odstotkov. "To pomeni, da lahko z veliko verjetnostjo napovemo, da bosta zakona o RTV-ju in dolgotrajni oskrbi na referendumu potrjena, za zakon o vladi pa je rezultat ob upoštevanju intervala zaupanja in deleža neopredeljenih preblizu, da bi lahko podali napoved," so sporočili z Valicona.

Udeležbo z gotovostjo napovedalo 46 %, a Valicon opozarja na precenjenost napovedi

Da se bodo nedeljskega glasovanja zagotovo udeležili, je sicer odgovorilo blizu 46 odstotkov vprašanih, dodatnih 18 odstotkov pa jih je dejalo, da se bodo referendumov udeležili zelo verjetno. Na Valiconu ob tem poudarjajo, da iz podobnih preteklih primerov vedo, da so te napovedi pri referendumih običajno precenjene.

Sorodna novica V treh dneh predčasnega glasovanja na referendumih glasovalo 3,91 odstotka volivcev

"Poudariti je treba, da je v primeru referendumov, ocena udeležba v bistvu najtežja, ker je pripadnost posamezni opciji bistveno manjša, kot je pripadnost političnim strankam ali posameznemu političnemu taboru. Zato velja opozoriti, da se v nedeljo še marsikaj spremenil, kot se je leta 2015 pri družinskem zakoniku," je za Radio Slovenija dejal direktor Valicona Andraž Zorko. Leta 2015 so namreč družinskemu zakoniku javnomnenjske raziskave nakazovale podporo na referendumu, a se podporniki zakona, ki so bili v večini, nato niso tako množično udeležili glasovanja in vladna novela na referendumu ni dobila ustrezne podpore.

Po izračunu verjetnosti udeležbe sicer na Valiconu napovedujejo, da se bo v nedeljo glasovanja udeležilo med 40 in 45 odstotki volilnih upravičencev. "Analiza kaže, da začne pri udeležbi 40 odstotkov občutneje rasti delež neopredeljenih," so dodali.

Na izide lahko vpliva predvsem abstinenca podpornikov in mobilizacija nasprotnikov

Tako napoved udeležbe kot rezultata ne upoštevata morebitnega taktičnega glasovanja na eni ali drugi strani, zato je možno, da bo končni rezultat odstopal od te napovedi. Na drugačne rezultate v nedeljo pa lahko po pojasnilih Valicona vplivata še dva možna pojava.

Prvi je večja abstinenca volivcev, ki podpirajo zakone, v prepričanju, da napovedani rezultat zagotavlja uspeh in jih posledično odvrne od udeležbe v nedeljo, kar bi lahko spremenilo razmerje med podporniki in nasprotniki predlaganih novel.

Drugi je večja mobilizacija volivcev, ki nasprotujejo zakonom, ob ugotovitvi, da je vsaj pri enem od njih še možen uspeh. "To so pojavi, ki jih z anketiranjem ni moč predvideti, saj se tovrstne odločitve pri volivcih sprejemajo dan pred ali na sam dan volitev," so še sporočili z Valicona.

Vir: Valicon za RTV Slovenija, 22.–25. 11. 2022, velikost vzorca: 1.653, starost: nad 18 let, spletni panel anketirancev Jazvem.si.

Kaj glede referendumov kažejo ankete?