Medtem ko je Pahor na čelu države že skoraj desetletje, je socialdemokrat Steinmeier položaj predsednika gospodarsko najmočnejše in najštevilčnejše članice EU prvič prevzel leta 2017, letos pa je bil na posrednih volitvah v parlamentu izvoljen za drugi mandat. Pred tem je bil med drugim dvakrat zunanji minister v vladi kanclerke Angele Merkel in prvak stranke SPD.
Nazadnje sta se predsednika sestala konec aprila, ko se je Pahor mudil na delovnem obisku v Berlinu. Med drugim sta govorila o ruski agresiji na Ukrajino in izmenjala poglede na razmere na Zahodnem Balkanu. Oba sta odločna zagovornika širitve EU na države v tej regiji.
Medtem ko je Pahor s ciljem pospešiti evropsko integracijo Zahodnega Balkana leta 2013 ustanovil pobudo Brdo-Brioni, je Nemčija leto dni kasneje zagnala berlinski proces, ki želi s konkretnimi projekti povezljivosti približati Zahodni Balkan EU ter s tem pospešiti širitveni proces. V njem sodeluje tudi Slovenija.
Pahor je Steinmeierja maja lani skupaj s portugalskim predsednikom Marcelom Rebelo de Souso gostil tudi na obisku v Sloveniji, pri čemer so predsedniki izpostavili pomen enotnosti Evrope in evropske ideje. Sestali so se v okviru tedanjega tria predsedujočih držav Svetu EU.
Slovenski predsednik je sicer v minulih letih večkrat izpostavil velik pomen t. i. nemško-francoskega vlaka in tega, da Slovenija ostane del jedrne Evrope.
Pahor se bo konec leta - natančneje 22. decembra, ko se mu izteče drugi predsedniški mandat - poslovil od še zadnje izmed treh najvišjih funkcij v državi, potem ko je bil v preteklosti tudi predsednik vlade in DZ. Njegov tokratni obisk v Berlinu zato velja za poslovilnega in bo verjetno zadnja priložnost, da se kot predsednik države sestane s Steinmeierjem.
Volitve novega predsednika bodo 23. oktobra, morebiten drugi krog pa bo sledil 13. novembra.
