Tujina

Svet ZN pozval države k embargu na dobavo orožja Izraelu

Tel Aviv/Washington, 05. 04. 2024 06.25 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
N.V., STA
Komentarji
0

Potem ko je ameriški predsednik Joe Biden posvaril izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da je prihodnja podpora ZDA izraelski vojni v Gazi povsem odvisna od hitrega izvajanja novih ukrepov za zaščito civilistov in humanitarnih delavcev, je Izrael odobril ponovno odprtje mejnega prehoda Erez. Urad premierja je sporočil, da bo sicer mejni prehod odprt le začasno, več pomoči pa naj bi bilo dovoljeno tudi skozi pristanišče Ašdod, ki leži približno 40 kilometrov od Gaze.

Zgodaj zjutraj so prispele pozitivne novice iz Izraela. Netanjahujev varnostni kabinet je odobril vrsto "takojšnjih ukrepov" za povečanje dotoka humanitarne pomoči v Gazo, vključno s ponovnim odprtjem ključnega mejnega prehoda, ki je bil uničen v napadu Hamasa 7. oktobra, piše Guardian. 

"Izrael bo dovolil začasno dostavo humanitarne pomoči prek Ašdoda in kontrolne točke Erez," so zapisali v uradu predsednika vlade. "Ta pomoč bo preprečila humanitarno krizo in je nujna za zagotovitev nadaljevanja spopadov in doseganja ciljev vojne." 

Kako se bo ponovno odprtje izvajalo, še ni jasno. A količina dostavljene pomoči, ki je bila doslej dovoljena skozi prehode na južni meji Gaze, je bila nezadostna v primerjavi z obsegom ljudi na tem ozemlju, poroča CNN. Agenciji ZN za pomoč palestinskim beguncem denimo sploh ni dovoljeno vstopiti v vse predele Gaze, dostop ima le na nekaterih območjih, zlasti na severu, kjer je nevarnost lakote največja. 

Na izraelsko napoved se je odzvala tudi Evropska komisija. "Te ukrepe je treba hitro in v celoti izvesti. Poleg tega komisija ponovno poziva k zaščiti nedolžnih civilistov in humanitarnih delavcev v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom. Komisija tudi poziva vse akterje v regiji, naj nemudoma omogočijo znatno povečanje dotoka humanitarne pomoči v Gazo," navaja današnja izjava, objavljena na spletni strani komisije.

Po podatkih organizacije Oxfam so prebivalci severne Gaze od januarja prisiljeni preživeti s povprečno le 245 kalorijami na dan.

Prehod Erez je bil eden od mejnih prehodov, ki so ga borci Hamasa prestopili 7. oktobra, ko so začeli krvavi napad na Izrael in pri tem ubili 1200 ljudi, 250 pa jih vzeli za talce.

Odločitev sledi 30-minutnemu pogovoru med Bidnom in Netanjahujem, ki je potekal le nekaj dni po tem, ko je bilo v Gazi ubitih sedem delavcev, ki so dostavljali nujno potrebno pomoč za krizna območja. Bidnovo sporočilo Netanjahuju pa je bilo jasno, pokazalo pa je tudi na spremembo v dosedanji trdni podpori ameriške administracije izraelskim vojnim prizadevanjem, saj je ameriški voditelj praktično zagrozil, da bo premislil o svoji podpori, če Izrael ne bo spremenil svoje brutalne taktike in dovolil vstopa večji količini humanitarne pomoči v Gazo, piše AP.

Bela hiša sicer ni želela navesti, kaj bi se lahko spremenilo, vendar bi to lahko vključevalo prodaje orožja in ameriško diplomatsko podporo na svetovnem prizorišču. "Biden je jasno povedal, da mora Izrael napovedati in izvesti vrsto posebnih in konkretnih ukrepov za odpravo škode za civiliste, humanitarnega trpljenja in varnost humanitarnih delavcev," je sporočila Bela hiša. "Pojasnil je, da bo politika ZDA v zvezi z Gazo odvisna od naše ocene takojšnjega ukrepanja Izraela."

Bistvenega pomena je, je dejal Biden, doseči prekinitev ognja v zameno za približno 100 talcev, ki jih Hamas še vedno zadržuje v Gazi. 

Tudi tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost John Kirby je Izraelce pozval k "oprijemljivim" in "konkretnim" spremembam, poleg tega pa ponovil že dolgo izražene prošnje, da se omogoči dostop dodatne pomoči v Gazo. "Če se njihova politika v njihovih pristopih ne bo spremenila, bo treba spremeniti tudi našo," je dejal Kirby. "Nekatere stvari je treba storiti. Ubitih je preveč civilistov."

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je medtem potrdil, da je Izrael po napadu na konvoj, v katerem je bilo ubitih sedem humanitarnih delavcev organizacije World Central Kitchen, ZN obvestil, da namerava dovoliti znatno povečanje dobave humanitarne pomoči v Gazo. V luči tega je Guterres opozoril, da tovrstni "razpršeni ukrepi" za dobavo pomoči v Gazo ne zadostujejo.

Humanitarne organizacije že dlje časa Izrael obtožujejo, da ovira dobavo pomoči v Gazo. Po podatkih organizacije Oxfam so Palestinci na severu Gaze od januarja v povprečju zaužili le 245 kalorij na dan, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zahteve po hitrem zaključku konflikta je izrazil tudi nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, dodal pa še, da "Izrael izgublja PR vojno".

"Končajmo s tem, vrnimo se k miru in prenehajmo pobijati ljudi. To je zelo preprosto," je dejal Trump konservativnemu radijskemu voditelju Hughu Hewittu. "To morajo narediti. Končajmo s tem, in to hitro, ker se moramo vrniti k normalnosti in miru."

ZDA so sicer do sedaj zagotavljale ključno vojaško pomoč in diplomatsko podporo skoraj šestmesečni izraelski ofenzivi, ki se je začela kot odgovor na Hamasov napad 7. oktobra na jugu Izraela.

Mednarodni pritisk na Izrael se znatno krepi, potem ko so v napadu umrli humanitarni delavci iz organizacije World Central Kitchen. Slednji so nemudoma pozvali Avstralijo, Kanado, Poljsko, ZDA in Združeno kraljestvo, katerih državljani so bili ubiti v napadu, naj se pridružijo neodvisni preiskavi incidenta. "To je bil vojaški napad, ki je bil usmerjen v vozila WCK," so zapisali v izjavi. "Vsa tri vozila so prevažala civiliste, bila so označena kot vozila WCK, njihovo gibanje pa je bilo popolnoma v skladu z izraelskimi oblastmi, ki so bile seznanjene z načrtom, potjo in humanitarno misijo."

"Neodvisna preiskava je edini način za ugotovitev resnice o tem, kaj se je zgodilo, zagotovitev preglednosti in odgovornosti odgovornih ter preprečitev prihodnjih napadov na humanitarne delavce."

Svet ZN za človekove pravice pozval k embargu na dobavo orožja Izraelu

Resolucija države poziva, naj "prenehajo prodajati, prenašati in preusmerjati orožje, strelivo in drugo vojaško opremo Izraelu, da bi preprečile nadaljnje kršitve mednarodnega humanitarnega prava ter kršitve človekovih pravic". Poziva tudi k takojšnji prekinitvi ognja in neoviranemu dostopu humanitarne pomoči v Gazo.

Kljub temu da v njej palestinsko islamistično gibanje Hamas ni omenjeno, resolucija vseeno obsoja raketne napade na izraelska civilna območja in zahteva takojšnjo izpustitev vseh zajetih talcev. Od Izraela zahteva, da konča okupacijo vseh palestinskih ozemelj ter nemudoma "odpravi blokado območja Gaze in vse druge oblike kolektivnega kaznovanja".

Izraelska vojska
Izraelska vojska FOTO: AP

Resolucija svari pred kakršnimi koli obsežnimi vojaškimi operacijami v mestu Rafa na jugu Gaze, kamor se je zateklo okoli 1,5 milijona ljudi. Obsoja "rabo stradanja civilistov kot metodo vojskovanja" in izraža "resno zaskrbljenost glede izjav izraelskih uradnikov, ki pomenijo spodbujanje h genocidu".

Poudarja tudi, da je "treba zagotoviti odgovornost za vse kršitve mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prav tako poziva preiskovalce ZN, ki so bili že pred 7. oktobrom zadolženi za preučevanje stanja človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih, naj preučijo vse "neposredne in posredne prenose ali prodajo orožja, streliva, sestavnih delov in predmetov z dvojno rabo Izraelu ter analizirajo pravne posledice teh prenosov".

Resolucijo je Svetu ZN za človekove pravice predložil Pakistan v imenu vseh članic Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC) z izjemo Albanije. Zanjo je glasovalo 28 od 47 držav članic, šest je bilo proti, 13 pa se jih je vzdržalo. Proti so glasovale ZDA, Nemčija, Argentina, Bolgarija, Malavi in Paragvaj.

To je sicer prva resolucija, ki jo je sprejel Svet ZN za človekove pravice v povezavi z vojno v Gazi.

Izraelska veleposlanica pri ZN Meirav Ejlon Šahar je resolucijo že obsodila in jo označila kot "madež za Svet ZN za človekove pravice in za ZN kot celoto". Veleposlanica ZDA Michele Taylor pa je priznala, da Izrael ni storil dovolj, da bi zavaroval civiliste. Kljub temu je dodala, da Washington ne more podpreti resolucije, vsebuje "številne problematične elemente", med drugim tudi to, da ne obsoja Hamasa.

Izraelska veleposlanica pri ZN Meirav Ejlon Šahar
Izraelska veleposlanica pri ZN Meirav Ejlon Šahar FOTO: AP

Slovenski PEN poziva politični vrh k priznanju Palestine

Vojna v Gazi je po mnenju centra že zdavnaj prekoračila pravico do obrambe izraelske države in dobila tudi dimenzije etničnega čiščenja. "Vse bolj očitno postaja, da rešitev, ki bi lahko odpravila apartheid in zagotovila vsaj znosno sožitje, leži v dveh neodvisnih državah, Izraelu in Palestini, tako kot je bilo v Združenih narodih določeno že leta 1948," je prepričan Slovenski center PEN.

Pozdravil je odločitev Slovenije, da se postavi na stran tistih držav, ki poleg humanitarne pomoči Palestincem zahtevajo tudi takojšnje prenehanje vojaškega konflikta. "Če Slovenija hoče biti na pravi strani zgodovine, pa bi morala kot nestalna članica Varnostnega sveta ZN takoj priznati palestinsko državo, kakor je to storilo že 139 držav," so še zapisali.

Prepričani so, da je to edina prava etična odločitev, utemeljena na izkušnji pravice do samoodločbe Slovenije. V luči tega si želijo s pozivom spodbuditi vlado in DZ k sprejemu odločitev za priznanje države Palestine.

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou