Za zdravstvo v prihodnjem letu predvidenih dodatnih 400 milijonov evrov

Odbor DZ za zdravje se je seznanil s predlogom državnega proračuna za 2024 in predlogom sprememb proračuna za 2023, ki zdravstvu prinaša dodatnih 400 milijonov evrov, tudi za skrajševanje čakalnih vrst. Slišati pa je bilo očitke poslancev o tem, da je premalo denarja predvidenega za dolgotrajno oskrbo in primarno raven zdravstva.

LJUBLJANA > Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tadej Ostrc je uvodoma predstavil predlog sprememb državnega proračuna za leto 2023 na področju zdravstva. Prvotni predlog je za področje predvideval 523.917.000 evrov, predlog sprememb pa predvideva 927.152.000 evrov, kar pomeni dodatnih 400 milijonov evrov za zdravstvo v prihodnjem letu.

Za prihodnje leto so po njegovih besedah na ministrstvu načrtovali aktivnosti s ciljem krajšanja čakalnih vrst, povečanja interesa za zaposlitve v zdravstvu, obvladovanja epidemije covida-19, digitalizacije zdravstva in investicij v zdravstvo. 234 milijonov evrov so tako namenili za blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za sofinanciranje izplačanih nadomestil med začasno zadržanostjo od dela in za opravljanje zdravstvenih storitev zaradi epidemije.

Za financiranje aktivnosti v povezavi z epidemijo bodo namenili 141 milijonov evrov, kar je manj v primerjavi z lanskoletnim predvidenim proračunom. 127 milijonov evrov bo predvidoma namenjenih za investicije v zdravstvo, 97 milijonov evrov pa za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev.

Ukrepom na podlagi že sprejetega zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema namenjajo 96 milijonov evrov, 46 milijonov evrov za progam zdravstvenega varstva nezavarovanih in socialno ogroženih.

Predlog proračuna za leto 2024 pa za zdravstvo predvideva 734.177.000 evrov, kar je skoraj 200 milijonov evrov manj od predvidene vsote za leto 2023. Pri tem so po besedah Ostrca upoštevali, da bodo stroški glede epidemije covida-19 bistveno nižji. Za sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe namenjajo 97 milijonov evrov.

Očitki na račun predvidenega denarja za dolgotrajno oskrbo

Poslanko Jelko Godec (SDS) je zmotilo, da je za prihodnje leto za dolgotrajno oskrbo s spremembami proračuna predvidenih 78 milijonov evrov manj. Spomnila je, da bo jeseni referendum o zakonu o dolgotrajni oskrbi, saj je vlada začetek veljavnosti zakona iz začetka leta 2023 premaknila na začetek leta 2024. Če bi referendumska pobuda uspela, bi se tako zakon moral začeti izvajati v prihodnjem letu, denar pa ni predviden, je dejala.

Ostrc je odgovoril, da ne glede na izid referenduma o dolgotrajni oskrbi s prihodnjim letom brez nje ne bo ostal nihče. Poslanka Tereza Novak (Svoboda) je spomnila, da so določene interesne skupine opozorile na neizvršljivost zakona o dolgotrajni oskrbi, saj nima zagotovljene finančne podlage. "Neke interesne skupine so ugotovile, da ta zakon ni tako vzdržljiv in v praksi izvedljiv, ker nekateri niso sposobni pripravljati pravilnikov, ki jih predvideva zakon," je oporekala Karmen Furman (SDS).

Skopo financiranje primarne ravni zdravstva

Poslanko Godec je zanimalo tudi, kako bodo na ministrstvu zagotovili financiranje na primarni ravni zdravstva, ki je v predlogu sprememb proračuna za prihodnje leto skopo. Ostrc je pojasnil, da je za investicijska vlaganja v zdravstvo v prihodnjem letu predvidenih 115 milijonov evrov, iz česar bodo financirali tudi investicije na primarni ravni zdravstva. Ker da ni dobila konkretnih odgovorov na svoja vprašanja, je Godec napovedala, da bo ministrstvu postavila pisno poslansko vprašanje.

Tudi Tatjana Greif (Levica) je opozorila na predvidena nizka sredstva za investicije v primarno raven zdravstva. Ob tem pa je pohvalila, da predloga več denarja namenjata za izboljšanje likvidnosti v zdravstvu, skrajševanje čakalnih vrst in stabilizacijo financiranja zdravstvenega varstva.

---