Avstrija se je znašla pred hudo politično krizo. Kanclerju Sebastianu Kurzu se zaradi nove afere močno maje premierski stolček, od njega se odmika koalicijska partnerica stranka Zelenih, opozicija pa družno zahteva njegov odstop.
Razlog za notranjepolitično vrenje pri severnih sosedih so policijske preiskave v sredo, ki so potekale, ko je bil kancler na vrhu EU-zahodni Balkan na Brdu pri Kranju. Policija je preiskala njegov kanclerski urad, finančno ministrstvo in prostore njegove Avstrijske ljudske stranke (ÖVP). Iskali so dokaze o tem, ali je ozek krog zaupnikov Kurza uporabil proračunski denar in svoj vpliv za to, da so prejšnjega predsedujočega Ljudski stranki Reinholda Mitterlehnerja predstavljali v slabi luči in posledično odprli pot za Kurzev naskok na čelo ÖVP.
Državni tožilci preiskujejo sume, da so Kurzevi zaupniki med letoma 2016 in 2018 naročil izdelavo javnomnenjskih raziskav, ki so kazale na občutnejši padec priljubljenosti ÖVP kot druge javnomnenjske raziskave. Pri medijski skupini Österreich naj bi zarotniški krog tudi zakupil oglasni prostor in v zameno terjal prijazno poročanje. Cilj tega početja je bil očitno zrušiti Mitterlehnerja in tako omogočiti takratnemu zunanjemu ministru Kurzu prevzem ÖVP.
Skrivni dogovori in nakazila
Denar za to ukano naj ne bi prišel iz proračuna ÖVP, temveč s finančnega ministrstva. Dober milijon evrov za ankete in oglase naj bi poplačali iz proračuna. Med osumljenci je tudi Kurz, saj tožilci predvidevajo, da se vse to ni moglo zgoditi brez njegove vednosti. V medijih so se znašla tudi SMS-sporočila Kurzevih zaupnikov, v katerih so se veselili doseženih dogovorov. Enemu od njih se je sedanji kancler zahvalil za poročanje tabloida Österreich.
Petintridesetletnega kanclerja Kurza, ki je veljal za čudežnega dečka avstrijske politike in je postal najmlajši evropski premier, bi ta afera utegnila stati premierski položaj. V sredo zvečer je sicer za avstrijsko javno televizijo zanikal vse očitke in izrazil upanje, da se bodo izkazali za napačne. Kot premier za zdaj ne namerava odstopiti, je dejal in vztrajal, naj se v preiskavi najprej ugotovi, ali so sploh obstajala prikrita plačila. In četudi morda so, se Kurz brani: kako naj bi sam zanje vedel?
Možna rekonstrukcija vlade
Pravi, da bi avstrijsko vlado vodil še naprej, a tega si razen njegove stranke, v kateri so obtožbe označili za prirejene, ne predstavlja nobena druga od parlamentarnih. Njegov odstop družno zahtevajo vse tri opozicijske stranke: socialdemokratska (SPÖ), svobodnjaki (FPÖ) in liberalna (NEOS). Še pomembneje pa je, da so o njegovi zmožnosti nadaljnjega vodenja vlade podvomili v koalicijski partnerici Zelenih. »Ne moremo se vrniti na začetno točko, kot da se ni nič zgodilo. Zmožnost nadaljnjega vodenja vlade je vprašljiva,« je dejal Werner Kogler, podkancler iz vrst Zelenih.
Vse tri opozicijske stranke so začele pripravljati glasovanje o nezaupnici Kurzu, vendar bodo morali tudi Zeleni glasovati zanjo, če želijo, da uspe. Stranke za zdaj izključujejo predčasne volitve, kar pomeni, da glede na porazdelitev sedežev v avstrijskem parlamentu obstajata dve možnosti. Prva je, da bi Zeleni lahko nadaljevali koalicijo z ÖVP, toda brez kanclerja Kurza. To je malo verjetno, ker Ljudska stranka za zdaj podpira svojega predsednika, včeraj pa so vsi ministri ÖVP sprejeli izjavo, da bo stranka ostala v vladi le, če jo bo še naprej vodil Kurz.
Druga možnost je rekonstrukcija vlade. A da bi nova koalicija brez ÖVP imela večino v parlamentu, bi v njej morala poleg Zelenih, SPÖ in NEOS na neki način sodelovati tudi svobodnjaška FPÖ. Ta je pri drugih strankah nepriljubljena zaradi številnih korupcijskih afer svojega prejšnjega vodstva.
Kako naprej, je ta čas še nejasno. Zeleni so k začrtanju nadaljnje poti povabili vse stranke opozicije, kar nakazuje na to, da si sodelovanja z ÖVP ne predstavljajo več. V politični krizi pa posreduje tudi predsednik republike Alexander Van der Bellen, ki je vse stranke povabil na pogovore včeraj in danes.
