Super bowl je z naskokom največji športni dogodek v ZDA. Finale profesionalne lige ameriškega nogometa povezujemo z mnogimi rečmi. Z vrtoglavimi cenami za TV oglase med prenosom, ki so letos dosegli rekordnih 7 milijonov dolarjev za 30 sekund in bili že 3. februarja razprodani. S spektakularnimi glasbenimi nastopi med polčasom, ki se po umetelnosti pogosto kosajo z otvoritvami olimpijskih iger. Ne nazadnje pa s prestižem, ki ga pokal Vinca Lombardija prinaša zmagovalnemu moštvu in mestu, v katerem domuje. Zadnji vidik gre letos še posebej izpostaviti, saj je bil celoten dogodek orkestriran kot svečana umestitev Los Angelesa, kjer je Super bowl tokrat potekal, na zemljevid velikih NFL mest. Zdi se namreč šokantno, a eno od popkulturno najpomembnejših mest na svetu in drugo najpremožnejše mesto v ZDA med leti 1995 in 2016 ni premoglo niti enega profesionalnega moštva ameriškega nogometa, zadnji Super bowl pa so tam igrali pred 30 leti.
Skromni so bili tudi rezultati domačih ekip, ko se je ameriški nogomet v Los Angelesu igral. Do te sezone je Los Angeles slavil le en Super bowl in sicer leta 1984, ko so zmagali LA Raiders. Doslej so NFL v Los Angelesu zaznamovale tudi prazne tribune. Poleg skromnih rezultatov je množičnemu izogibanju tekem NFL ekip iz Los Angelesa botrovala neposrečena postavitev nekdanjega stadiona v eno najbolj nevarnih četrti mesta – zloglasni South central. Kar je odganjalo razvajene hollywoodske zvezdnike, je po drugi strani, predvsem v vrste navijačev LA Raiders, v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja močno privlačilo marginalizirano črnsko skupnost in tedanje vzhajajoče zvezde rapa, kot so Ice Cube, Dr. Dree, Snoop Dogg in mnoge druge.
Danes je situacija drugačna. Lastnik LA Rams Stan Kroenke je leta 2015 zagnal projekt gradnje najdražjega stadiona na svetu, ki je stal okoli 6 milijard dolarjev. Razkošje leta 2020 dokončanega stadiona SoFi je ob boljših rezultatih LA Rams, sproščanju ukrepov ter slabših rezultatih košarkarjev LA Lakers na tribune v tej sezoni uspel privabiti največje ameriške zvezdnike. V poklon na raperske korenine NFL navijaštva v mestu pa so tokrat za šov ob polčasu angažirali prej omenjena raperja Dr. Dreja in Snoop Dogga. Družbo so jima delali še Eminem, Mary J. Blige, Kendrick Lamar in gost presenečenja 50 cent. Bolj kot posebni učinki in izzivanje škandala je bila tokrat v ospredju glasba, venček rap in hiphop uspešnic pa je požel glasen aplavz občinstva. To je bil sploh prvi nastop ob polčasu Super bowla z rapom v ospredju.
Napeta končnica tekme
LA Rams so veljali za favorite. Njihov komaj 36-letni trener Seanu McVay že sodi med najbolj spoštovane stratege, v tej sezoni pa je po drzni menjavi, ki je za hitri uspeh na kocko postavila prihodnje sezone, združil moči z veteranskim podajalcem Matthewjem Staffordom. Slednjemu je bila ob vstopu v ligo NFL leta 2009 kot prvemu izboru na naboru prerokovana lepa kariera, v resnici pa ga je čakala uspehov prazna tlaka v slabo vodeni franšizi Detroit Lions. Čeprav so nekateri po vseh letih neuspehov še vedno verjeli vanj, so njegove delnice v očeh številnih močno padle. Predvsem zaradi očitkov, da prevečkrat v odločilnih trenutnih poda žogo nasprotniku. Da je v odločilnih trenutkih zmotljiv, je leta 2019 pokazal tudi McVay, ko so Rams v Super bowlu boleče klonili proti Patriotom in ob tem na semafor prispevali vsega tri točke. Ambicije so bile v noči na ponedeljek torej velike, strah pred neuspehom pa še kako prisoten.
Na nasprotni strani je stala ekipa Cincinnati Bengals iz Ohia, ki se ga drži sloves ene najdolgočasnejših ameriških zveznih držav. Medtem ko so Rams doslej osvojili tri naslove prvakov (1945 in 1951 oziroma pred dobo Super bowla ter leta 2000, ko so domovali v St. Louisu), Bengals nimajo niti ene lovorike v vsej svoji zgodovini. Za nameček do te sezone niso zabeležili niti ene zmage v končnici vse od leta 1990. Zanimivo, tedaj so v drugem krogu končnice izgubili prav proti ekipi iz Los Angelesa – LA Raiders. Kaj je pri Bengals obrnilo trend? Leta 2020 so kot prvega na naboru izbrali hladnokrvnega in že skoraj nesramno samozavestnega podajalca Joeja Burrowa. Lani je bil poškodovan, letos pa pokazal, da ga je treba upoštevati v vsaki razpravi o trenutno najboljših podajalcih lige NFL.
Izenačeno srečanje se je lomilo v prvih minutah drugega polčasa. Za začetek je Burrowu, ob pomoči sodniškega spodrsljaja, uspela podaja za zadetek že 12 sekund po začetku drugega dela. Takoj za tem je Stafford že drugič na tekmi podal nasprotniku v roke. Po vsega petih minutah drugega polčasa so Bengals zaostanek 13:10 spremenili v vodstvo 13:20. Rams so vse bolj pogrešali lovilca Odella Beckhama Jr., ki se je poškodoval v drugi četrtini. Svoje je opravila tudi obramba Bengals, ki je povsem zaustavila nasprotnikove tekače. Za nameček pa si je tri minute pred koncem tretje četrtine ob izidu 16:20 gleženj poškodoval še Stafford, a je stisnil zobe in nadaljeval. Da je rezultat ostal aktiven, je bila zaslužna obramba Rams, ki je večkrat na tla spravila Burrowa. Posledično je v začetku zadnje četrtine z igrišča z bolečinami kolena odšepal še on, a se že v naslednji posesti vrnil. Ura pa je neusmiljeno tekla.
Ko je voda domačinom že močno tekla v grlo, sta rokave zavihala Stafford in najboljši lovilec te sezone Cooper Kupp ter Rams dve minuti pred iztekom tekme pripeljala v ugoden položaj za prevzem vodstva. Nato so ekipi iz Ohia ponagajali še živci. V sicer izredno športni tekmi so si privoščili več prekrškov in Rams na stežaj odprli vrata končne cone. Stafford in Kupp darila nista izpustila iz rok, Rams pa so minuto in 25 sekund pred koncem zopet prevzeli vodstvo z izidom 23:20. Kupp si je z ujeto žogo priboril naziv najkoristnejšega igralca finala, zmago Rams pa je domov pripeljala obramba, z Aaronom Donaldom na čelu. Donald je lastnoročno zaustavil zadnja dva poskusa Bengals in hollywood je lahko slavil.
