Ko je leta 1997 Toyota predstavila prvega priusa in z njim pogonsko hibridno tehniko, si verjetno nihče ni mislil, da bodo hibridi do danes postali tako razširjeni, ne le pri njih, temveč vse bolj tudi pri drugih tekmecih. Še posebej v letih po dizelski aferi, ko se je Evropa začela odmikati od dizelskega pogona. Prius je zdaj povsem nov, pripravljen je za ves svet, za Evropo pa s svojevrstnim presenečenjem – tu naj bi bil v prodaji le kot priključni hibrid.
Priusa so te dni predstavili za vse svetovne trge, za Evropo so izrecno navedli, da drugače kot na Japonskem in v ZDA ne bo v ponudbi kot običajni hibrid, temveč le kot priključnohibridna različica. Ta je bila doslej ena od možnosti, zdaj bo edina. Kot so sporočili, bo imel prius PHEV (angleška kratica za plug-in hybrid vehicle, priključni hibrid) nekoliko večji in močnejši bencinski motor, in sicer s prostornino 2 litra (doslej 1,8 litra), skupaj z njim pa še prav tako zmogljivejši posodobljen električni motor, skupna sistemska moč znaša 164 kW.
Armaturna plošča združuje nižji sredinski zaslon in tanke gumbe za upravljanje klimatske naprave. FOTO: Toyota
Povečali so tudi zmogljivost baterije, ki ima namesto 8,8 po novem 13,6 kWh, a ne na račun večjega obsega, ampak zaradi večje energijske gostote litij-ionskih celic. Nameščena je pod zadnjimi sedeži, videli bomo, koliko bo to pomagalo prtljažniku – o prostornini tega še ne govorijo, v dosedanji izvedbi PHEV je bila namreč manjša kot v samopolnilnem hibridu.
Tudi podatkov o potrebnem času in načinu polnjenja baterije za zdaj niso navedli. Doseg vožnje samo na elektriko je povečan za polovico, torej bi moral biti 70 do 80 kilometrov. O siceršnjih sposobnostih novega pogonskega sklopa podatkov še niso posredovali, le opisni pristavek, da bo avtomobil bolj odziven in dinamičen.
Prius je dolg 4,6 metra, zunanje linije so bolj elegantne kot doslej. FOTO: Toyota
Na portalu Automotive News (AN) sicer omenjajo pospešek z mesta do 100 km/h v 6,7 sekunde. Prav tako navajajo, da so imeli v hiši pri razvoju nove generacije na priusa različne poglede. Predsednik družbe Akio Tojoda naj bi imel v mislih, da bi pripravili cenovno kar najbolj široko dostopno vozilo, na primer za taksije, a je prevladala smer nekaterih drugih inženirjev, ki so ga le želeli narediti bolj posebnega, izstopajočega. »Hoteli smo doseči veliko boljšo vozno dinamiko,« je za AN dejal glavni razvojni inženir Masahiko Maeda. Zavedajo se, da voznikom recimo ni bil všeč brezstopenjski menjalnik CVT, ki je sicer ekonomičen, a glasen, in zanimivo bo videti, kako bo deloval v novem modelu. Cilj je bil, da ohranijo ekonomičnost pri porabi, a da naredijo vozilo vozniško bolj zanimivo.
Zunanje linije novega priusa so nedvomno bolj elegantne, še posebej to velja za zadek. Morda bo zunanja podoba pri tem, kako ga bodo kupci sprejeli, celo najbolj pomembna. Dosedanji model je namreč v tem pogledu precej razdvajal, več je bilo odklonilnih mnenj. Peti prius je sicer za odtenek krajši (zdaj meri točno 4,6 metra) in nižji od predhodnika, ima podaljšano medosno razdaljo. Seveda trdijo, da je vse skupaj bolj aerodinamično, pa da ima avtomobil nižje težišče.
Prius je, kot rečeno, hibridni pionir, ki je od leta 1997 po svetu našel 4,7 milijona kupcev. A če je svetovna prodaja še leta 2010 presegla rekordnega pol milijona in so se z njim vozile in postavljale različne znane osebnosti, je bila lani komaj 86 tisoč primerkov. Če je bil nekoč hibridni pogon znak bolj zelenega razmišljanja, naj bi bili danes to baterijski električni avtomobili. O tem seveda lahko razpravljamo.
Na strehi bo mogoče imeti sončne celice. FOTO: Toyota
V Evropi so denimo lani po podatkih družbe Jato Dynamics prodali vsega skupaj slabih 6 tisoč priusov (običajni in priključni hibrid skupaj), v Sloveniji pa po podatkih Ardija le kak primerek! Treba je vedeti, da je podjetje po priusu z leti hibridno tehniko ponudilo v skoraj vseh drugih modelih znamk Toyota in Lexus.
Kot so sporočili iz podjetja Toyota Adria, bo peta generacija priusa v Slovenijo pripeljala prihodnjega junija. Če naj bi bil prius zdaj v slogu Toyotinega marketinga na novo rojen (angl. prius reborn), pa je po svoje presenetljivo, da ga bodo v Evropi po uvodnih napovedih prodajali le v priključnohibridni izvedbi. Če je ta v prednosti, ker, kot smo zapisali, omogoča precej več vožnje samo na električni pogon, pa je pomanjkljivost med drugim to, da je precej dražja; dosedanji prius PHEV je pri nas stal najmanj 39 tisoč evrov ali 10 tisoč več kot v izvedbi samopolnilnega hibrida. Dvomimo, da bo glede cene v novi izdaji dosti drugače.
Poleg tega je znano, da priključni hibridi pri nas (in še kje drugje po Evropi) že nekaj časa niso več upravičeni do državne subvencije tako kot povsem električni avtomobili. Zakaj je tako, kdo jim najbolj nasprotuje in zakaj in kdo ima v resnici prav, na tem mestu ne bi razpravljali, to je tema za poseben prispevek. Omenimo le glavni očitek, da teh avtomobilov, ko so jih kupila podjetja, uporabniki niso prav veliko vozili na elektriko. Kakorkoli, dejstvo je, da prodaja priključnih hibridov letos v Evropi v nasprotju z baterijskimi električnimi avtomobili ne dosega rasti, pri nas sploh ne, v prodaji so zelo na obrobju …
