V Frančiškanskem samostanu v Sveti Trojici v Slovenskih goricah je urejena muzejska zbirka, ki prikazuje verske in kulturne dejavnosti trojiškega samostana in župnije skozi čas. Obiskovalci si lahko, ob predhodni najavi, ogledajo dragocene liturgične predmete – mašne plašče, cerkveno posodje, relikvije, igralnik za orgle – in pa druge predmete, ki so morda v vsakdanjem življenju že utonili v pozabo in so vse bolj redki. Vstopnine za obisk muzeja ni. Njegovi skrbniki pa so veseli prostovoljnih prispevkov.

Izstopa knjiga o fiziki iz leta 1574 in knjiga z zemljevidom, ki opisuje Cerkniško jezero

V prostorih samostana pa je urejena tudi samostanka knjižnica, ki bi jo lahko poimenovali kar muzejska, saj zbirka obsega okoli 1500 knjig, med katerimi so tudi inkunabule ter raritete. Knjižnico bogatijo prvotiski, inkunabule, tj. knjige, ki so bile natisnjene pred letom 1500. Med raritetami je tudi knjiga o fiziki in astronomiji iz leta 1574, morda najstarejši učbenik fizike na Slovenskem. Zanimiva je knjiga zemljevidom, ki opisuje Cerkniško jezero. Pater Bernard Goličnik je pojasnil, da so v samostanski knjižnici knjige od leta 1474 do leta 1830. “Gre predvsem za teološke knjige, nekaj pa jih je tudi šolskih. Pridobili smo jih iz samostana v Brežicah, kjer je bil samostan po vojni ukinjen, danes je v njem gimnazija. V knjižnici imamo tudi komentarje iz Svetega pisma in zanimive primerke šolskih knjig. Nekatere knjige so sicer precej poškodovane, ker pa so bile vezave zelo dobre, se listi še vedno držijo skupaj.”

Goličnik nadaljuje, da pri eni od knjig vidimo, zakaj so ljudje knjigam včasih rekli bukve. “Zato ker so platnice narejene iz bukovega lesa. Ta vrsta lesa je za to primerna, saj je les trden, pa tudi črvi ga ne marajo preveč.” V knjižnici najdemo tudi knjige, ki so ovite v pergament, na katerega sta odtisnjena notno črtovje in latinski tekst. Zanimivi sta tudi zdravstvena knjiga, v kateri so opisi bolezni, in knjiga receptur, v kateri so predstavljeni različni zdravilni napitki (žganja, mazila, olja, …) Nekaj knjig je tudi rokopisov, med njimi je tudi filozofsko delo, ki sploh še ni bilo objavljeno. Najdemo tudi faksimile Dalmatinove Biblije, ki velja za zelo dragoceno delo. V preteklosti je bila, po pripovedovanju patra Bernarda, del knjižnice tudi originalna Biblija.

Knjižnico so uredili v prostorih nekdanje samostanske ječe

Sprva je bila knjižnica nastanjena v drugem krilu, v prostorih nekdanje komune, v manj primernem prostoru. Na pobudo patra Francija Kovšeta pa so se prijavili na razpis in bili pri tem uspešni. Na ta način so pridobili opremo, ki v našem stoletju nazorno prikaže podobo frančiškanskih knjižnic v preteklih obdobjih. Leta 1997 so bili slovesno odprti novi prostori knjižnice – v nekdanji samostanski ječi, kjer je še danes vidna lina za predajo hrane. Nad vhodom v knjižnico pa obiskovalca pozdravi napis »Pax et bonum« – frančiškanski pozdrav, ki pomeni mir in dobro. Samostansko knjižnico si je mogoče ogledati po predhodnem dogovoru.