Več kot 100 organizacij

Civilna iniciativa Glas ljudstva predala zahteve političnim strankam: "Verjamemo, da bo aprila volilo rekordno število državljanov."

L.J.
19. 1. 2022, 12.45
Posodobljeno: 19. 1. 2022, 12.58
Deli članek:

Iniciativa Glas ljudstva, v kateri je združenih več kot 100 različnih organizacij in več 1000 posameznikov iz celotne Slovenije, je oblikovala več kot 138 zahtev, ki jih je sedaj predala političnim strankam, ki imajo namen kandidirati na aprilskih državnozborskih volitvah.

Bobo
138 zahtev je razdeljenih v 11 tematskih sklopov, od področja socialnih pravic in okoljevarstva, do področja varovanja pravne države ter demokracije.

Člani civilne iniciative so več mesecev oblikovali 138 zahtev, združenih pod 11 tematskih sklopov. Predsednica sindikata Mladi Plus Tea Jarc je najprej razložila, da so se v civilni iniciativi Glas ljudstva zbrale organizacije z različnih področij in da so zahteve, ki so jih objavili, soustvarjali v sodelovanju s strokovnjaki. Zahteve predstavljajo nabor vprašanj, ki so pomembna za odločanja vseh volivk in volivcev na naslednjih volitvah.

Predstavniki civilne družbe so se skupaj s političnimi strankami, ki so zahteve iniciative prevzele, zbrali na Trgu republike. Tam jih je pričakala ograja. "Zelo zgovorno je, da se je trenutna oblast odločila, da se bo ogradila od ljudi. Ta ograja je tu, ker se trenutna oblast očitno boji ljudstva," je povedala Jarc.

Bobo
Člane civilne inicative Glas ljudstva in politične stranke, ki so se predaje zahtev udeležile, je na Trgu republike pričakala ograja.

Predaje zahtev so se udeležili predstavniki stranke Liberalnih demokratov LIDE, Piratske stranke Slovenije, Stranke Alenke Bratušek, stranke Socialnih demokratov, Levice, Liste Marjana Šarca, stranke Zelenih dejanj Z.dej, ter Društva Bodi sprememba. Vsi so izpostavili, da bodo zahteve preučili in na njih argumentirano odgovorili.

Vzpostavili bodo spletno orodje, s pomočjo katerega bodo volivci lahko primerjali stranke

Filip Dobranič iz Danes je nov dan je razložil, da imajo sedaj stranke, ki so prevzele zahteve, tri tedne časa, da na zahteve odgovorijo in svoje odgovore vnesejo na spletni portal, ki so ga oblikovali. Dobranič je poudaril, da so zahteve poslali vsem strankam, tudi tistim, ki se danes niso znašle na Trgu republike in jih še dodatno pozval, naj se odzovejo na zahteve civilne družbe. Po treh tednih bodo v civilni iniciativi splošni javnosti predstavili spletno orodje"Volitvomat," s pomočjo katerega bodo volivke in volivci lahko najprej rešili kviz o lastnih političnih prioritetah, nato pa preučili, katera stranka se najbolj ujema z njihovimi stališči. 

Kot je v zaključku novinarske konference razložil Jaša Jenull, bo to spletno orodje "poskrbelo za to, da nihče v Sloveniji ne bo več mogel reči: saj so vsi isti". Jenull je še dodal, da je cilj iniciative Glas ljudstva predstaviti spletno orodje čim več ljudem po celotni Sloveniji, zato bodo po vzpostavitvi spletnega orodja pričeli s terenskim delom po slovenskih mestih in vaseh ter tako "dosegli rekordno volilno udeležbo."

138 zahtev razdeljenih v 11 tematskih sklopov

Zahteve, ki so jih predstavili člani iniciative Glas ljudstva, se dotikajo področij demokracije, vladavine prava, človekovih pravic, prav tako pa okoljevarstva, neodvisnosti medijev, javnega zdravstva in socialne države.

Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber je predstavil zahteve s področja zdravstva in izobraževanja ter poudaril, da je "odprava janšizma samo nujni, ne pa zadostni cilj, ki ga pričakujemo volivci." Prav tako je med drugimi izpostavil tudi zahteve po jasni ločitvi javnega in zasebnega zdravstva, ukinitev dopolnilnega zavarovanja ter uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka.

Sandra Bašić-Hrvatin, univerzitetna profesorica in medijska strokovnjakinja, je naslovila področje svobode medijev in kulture ter izpostavila zahtevo po zaščiti in podpori neodvisnemu novinarstvu. Navedla je, da je nujno, da tisti, ki so prispevali k finančnemu izčrpavanju Slovenske tiskovne agencije, za to kazensko in finančno odgovarjajo. Prav tako se je odzvala na nedavne spremembe v programskem svetu RTV Slovenija ter izpostavila zahtevo po spremembi strukture in načina imenovanja organov na RTV Slovenija, da bi zagotovili dolgoročno neodvisnost medija od političnih strank. Pri tem je poudarila, da je "sedanja zakonodaja, sprejeta 2006, vmes preživela številne ministre, tudi levih in sredinskih vlad, ki v tem času niso naredili nič, da bi preprečili to, kar se je dogajalo. Zakon o RTV Slovenija je treba spremeniti takoj."