Slovenija

Zakaj so razlike v višini snežne odeje že na majhnih razdaljah tako velike?

Ljubljana, 24. 01. 2023 09.17 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

V zadnjih dneh si vremenske fronte sledijo kot po tekočem traku in predvsem hribe na debelo zasipajo s snegom. Po nižinah je slika precej bolj razgibana. Medtem ko je ponedeljek nekaterim območjem prinesel že tretjo večjo pošiljko snega v tem mesecu, je drugje spet prevladoval dež. Zelo velike razlike v višini snežne odeje so se ustvarile že med kraji, ki so si blizu skupaj in ležijo na podobni nadmorski višini.

Tako se je včeraj v Novem mestu snežna odeja odebelila že na 42 centimetrov, samo nekaj kilometrov vzhodneje pa je snega občutno manj, marsikje v Posavju ga je le za vzorec. Večje pošiljke snega je bilo deležno tudi južno obrobje Ljubljanske kotline, ne pa tudi Ljubljana, kjer se je včeraj snežna odeja ob dežju celo stanjšala z jutranjih 12 na popoldanskih osem centimetrov. Ves čas pa je močno snežilo v le 20 kilometrov oddaljeni Vrhniki, kjer so včeraj popoldne izmerili že 43 centimetrov snega. 

V zadnjih dneh si vremenske fronte sledijo kot po tekočem traku.
V zadnjih dneh si vremenske fronte sledijo kot po tekočem traku. FOTO: Damjan Žibert

Zelo velike razlike v višini snežne odeje so se ustvarile tudi na Koroškem in Štajerskem, kjer je obilno zasnežilo predvsem kraje, ki ležijo na severni strani Pohorja. Tako iz Selnice ob Dravi poročajo o debeli, skoraj polmetrski snežni odeji, medtem ko v bližnjem Mariboru sploh ni snega. Včeraj je večinoma deževalo tudi v Slovenj Gradcu, kjer sicer po zaslugi sneženja iz preteklega tedna še vedno beležijo 15 centimetrov snega. Povsem drugače je v Mežici, kjer je snežna odeja debela že pol metra. 

Med kraji, ki ležijo pod 500 metrov nadmorske višine, imajo po uradnih podatkih trenutno največ snega, kar 65 centimetrov v Kočevju. Še nekoliko debelejšo snežno odejo beleži sosednja Ribnica. 

Zakaj takšne razlike?

Na mejo sneženja in višino snega močno vpliva veter, od katerega sta odvisni tako temperatura kot intenziteta padavin. Ker je površje Slovenije zelo razgibano, veter na določenih območjih krepi, na drugih pa suši padavine. Tokrat so bile razlike med posameznimi območji še posebej velike, saj je šlo za zelo intenziven vremenski dogodek, med dežjem in snegom pa je marsikje odločila manj kot stopinja. 

Včeraj je nad nami pihal močan severovzhodni veter, ki nam je prinašal zelo vlažen zrak. V takem primeru največ snega običajno prejmejo kraji, ki jih na jugu in jugozahodu obdajajo visoki hribi. Ob severovzhodnem vetru namreč na privetrni strani hribov prihaja do izrazitega dviganja vlažnega zraka, s tem pa se izloči še dodatna količina vlage. Zaradi tega so padavine močnejše, meja sneženja pa nižja, zato lahko zapade večja količina snega. Močne padavine namreč potiskajo mejo sneženja proti tlom, saj taljenje snežink v plasti s pozitivno temperaturo ohlaja zrak, s tem pa sneži vse nižje. Ob severovzhodnem vetru med nižinami največjo pošiljko snega običajno dobita Notranjska in Kočevska, obilno pa lahko zasneži tudi Novomeško kotlino ter severna pobočja Pohorja, Karavank in Julijskih Alp. In tako je bilo tudi včeraj. 

V krajih, ki se nahajajo na privetrni strani gorskih pregrad, je marsikje zapadlo več kot 30 centimetrov snega.
V krajih, ki se nahajajo na privetrni strani gorskih pregrad, je marsikje zapadlo več kot 30 centimetrov snega. FOTO: Meteologix.com

Povsem drugačne razmere so vladale na zavetrni strani gorskih pregrad, kjer se zrak ob severovzhodnem vetru spušča v nižje dele površja, ob spuščanju se nekoliko ogreje in osuši. Pride do t. i. fenskega učinka vetra, zato so padavine na teh območjih šibkejše, temperatura nekoliko višja, sneg pa se lahko meša tudi z dežjem ali celo prevladuje dež. Ta pojav je ob severovzhodnem vetru najbolj izrazit v Ljubljanski, Celjski in Slovenjegraški kotlini.

Pri teh kotlinah so za obilno sneženje precej ugodnejše t. i. mejne situacije, ko nas po ohladitvi doseže topla fronta ciklona nad severnim Sredozemljem. Takrat južni vetrovi ogrejejo južno in vzhodno Slovenijo. Meja sneženja se v teh delih precej dvigne, nad osrednjo in severno Slovenijo pa še vztraja hladen zrak. Na meji med toplim in hladnim zrakom nastajajo obilne padavine, ki jih potem višinski vetrovi v pasovih nosijo proti severu. V nekaj urah lahko zapade veliko snega, medtem ko na jugu in vzhodu le dežuje.

Na višino zapadlega snega pomembno vplivata tudi oblika in velikost snežink. Čim nižja je temperatura zraka, preprostejši so kristali in manjše so snežinke. Suh sneg običajno pada, ko se nad nami zadržuje zelo mrzla zračna masa in ko so tudi po nižinah temperature vsaj kakšno stopinjo pod ničlo. Takrat lahko ob enaki količini padavin zapade tudi dvakrat, trikrat ali celo štirikrat več snega kot ob temperaturah okoli ledišča.

Meja sneženja se lahko spusti ali dvigne že ob manjših spremembah temperature, smeri in hitrosti vetra ter intenzitete padavin, zato je predvsem ob mejnih situacijah, ko med dežjem in snegom pogosto odloči manj kot pol stopinje, nemogoče natančno napovedati, kje vse bo snežilo in koliko snega bo zapadlo. 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (24)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PomisliNaSonce
24. 01. 2023 13.20
-2
Logika je preprostejša...tam kjer je več sončnega delovanja, tam je več vsega....sneg je pa čisti pokazatelj, da si na sončni avtocesti. Tam kjer gre mraz, gre tudi toplota ..in obratno. Seveda veter, ampak veter je že pokazatelj pomanjkanja sončnega delovanja. Tam tud sneg ne pada
Vseslovenski
24. 01. 2023 13.18
+1
A imamo tu koga iz Črne na Koroškem, koliko je tam snega? V soboto gradimo snežne gradove...
PomisliNaSonce
24. 01. 2023 13.13
+0
Če verjameš v pravljice. Naključja ne obstajajo
roten
24. 01. 2023 13.09
+2
A kopalke imate
AyrtonS
24. 01. 2023 13.06
+4
Ponovno zelo zanimiv članek in vse pohvale za napisano. Članek iz katerega se lahko človek marsikaj tudi nauči
+3
Pravkar iz Litije ki je čisto brez snega v fino zasneženo Ivančno Gorico...
PomisliNaSonce
24. 01. 2023 13.18
+0
Tam kjer je več sonca, je več tudi sbega
Ejga-Tega
24. 01. 2023 11.17
+6
Zanimiva razlaga. Še bolj mi je fascinantna slika intenzivnosti padavin, sploh otok brez sneženja od ljubljane v smeri jesenic. Kot rečeno, tukaj je samo močno deževalo
Artechh
24. 01. 2023 11.08
+1
Sigurno boste našli kakšno razlago zakaj je povprečen človek kriv za to, tako kot za vse
Googlebot
24. 01. 2023 10.57
-4
Če bi kurili kot nekdaj ko se je iz vsakega dimnika valil dim. Bi nebo zatemnili in bi se ozračje ohladilo za 1 stopinjo. Avtomatsko bi imeli hladnejše zime in več snega. Tako pa je nebo vse bolj jasno zaradi manj onesnaženja in se z tem temperatura dviga.
ProfChalet
24. 01. 2023 11.39
+5
Super razlaga dr. Krompir' 🤣 če še ne veš gre CO2 proti tlem pozimi tako, da super ideja za tvoja pljuča! Lahko greš pa že danes pogledati lako je fajn ko se nekaj kuri v bližino kakega romskega naselja...
magnusen
24. 01. 2023 10.46
+5
Burja se je umirila, še prej pa malo osušila tla, tako, da grem malo drvarit. In res, če dobro pogledam, vidim nekje v daljavi belino. Rad imam sneg, če ga ni blizu.
DEEP
24. 01. 2023 10.45
+2
Še J. B. 2 inH. E. Mokrice i snega nebomo videli, nikoli! Še zdaj ga je v Krški kotlini za vzorec.
roten
24. 01. 2023 10.29
+4
Narava ima pač svoje algoritme
pietro
24. 01. 2023 10.20
+4
to pa je študija
Bonsa
24. 01. 2023 10.32
+4
Enostavna razlaga za ljudi, ki niso znanstveniki oziroma se s tem ne ukvarjajo. Zelo lepo in jasno razloženo. Seveda gre bolje a tudi to ni slabo.
BroNo1
24. 01. 2023 10.19
+5
Mi bi sneg pa ga ni 🤷‍♀️
smoljo
24. 01. 2023 12.26
+2
BitterTruth
24. 01. 2023 10.11
+6
analiza snega... eni majo dobre službe
mmickica
24. 01. 2023 15.48
+1
Qwerty
24. 01. 2023 10.08
+8
Sedaj bo spet kup strokovnjakov in svetovalcev za sneg ugotavljalo zakaj pada sneg in bodo super racunali
Justice4all
24. 01. 2023 09.55
+7
Ob obsežni burji so pač take razlike.Vedno je tako bilo in tako tudi bo...
ata_jez
24. 01. 2023 09.34
+4
Zakaj so razlike? Ker vreme ne gleda animacije! Dela nekaj po svoje. Čisto po balkansko! :-) hahahaha
Mihelij
24. 01. 2023 09.51
+4
Pravzaprav ne, vreme je precej predvidljivo, kot opisuje ta članek. Hvala Roku za pojasnila.