Več kot sto kriminalistov je sočasno udarilo na širšem območju Maribora, Ljubljane, Celja, Novega mesta, Murske Sobote, Kranja in Nove Gorice. Preiskovalci, ki jih usmerja okrožno tožilstvo v Mariboru, so izpeljali več hišnih preiskav zasebnih in poslovnih prostorov ter vozil. Iskali so dokaze o storitvi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic z elementi korupcije, jemanja in dajanja podkupnin. V osrčju preiskave sta zdravnika. Oba so pridržali. Preiskovalni sodnik ju v torek še ni zaslišal.
Predkazenski postopek je bil izvorno usmerjen v izdajanje lažnih potrdil medicine dela, prometa in športa. »Zdravnika sta kršila več predpisov s področja medicine dela, prometa in športa,« jima očita Beno Meglič, vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor. Neupravičeno naj bi izdajala zdravniška spričevala, ki jih podjetja potrebujejo za zaposlene kot pogoj za opravljanje dela, aktivni člani športnih društev pa s takšnimi zdravniškimi potrdili dokazujejo zdravstveno usposobljenost za izvajanje športne dejavnosti. Kriminalisti so zato v preiskavo zajeli tudi zastopnike pravnih oseb, ki naj bi plačevale storitve osumljenih zdravnikov. Po poročanju Večera naj bi med preiskavo naleteli tudi na svojega kolega, ki naj bi si bil pridobil lažno covidno potrdilo. Po neuradnih podatkih naj bi policist zaradi tega ostal brez službe.
Zaslužila naj bi več kot milijon evrov
Kriminalisti so na podlagi sodne odredbe izvajali prikrite preiskovalne metode in zaznali utemeljen sum, da je eden od zdravnikov, kakopak proti plačilu, izdajal tudi potrdila o prebolevanju covida-19, čeprav je vedel, da obravnavani bolniki niso preboleli te bolezni. »Zdravnik je izdajal tudi potrdila o hitrih antigenskih in PCR-testih,« pravi Meglič. Izdal naj bi do sto takšnih potrdil. Glavni vir domnevno protipravnega zaslužka osumljenih zdravnikov naj bi bila lažna potrdila s področja medicine dela, prometa in športa. V minulih letih naj bi jih izdala več kot 10.000. Z njimi naj bi si pridobila najmanj milijon evrov protipravne premoženjske koristi, je ocenil Meglič.
V Dnevniku smo 20. oktobra poročali, da v Sloveniji mrgoli oseb z lažnimi potrdili o cepljenju ali prebolelosti. Oktobra je policija preiskovala sum, da naj bi dva zaposlena v Zdravstvenem domu Žalec vnašala necepljene osebe v elektronski register cepljenih oseb (eRCO). Za to nelegalno početje naj bi osumljena prejemala plačilo, neuradno do 500 evrov na vnesenega necepljenega. Koliko imen naj bi vnesla v bazo cepljenih, kriminalisti še ugotavljajo, neuradno gre za najmanj trimestno število.
Vodstvo zdravstvenega doma je, kot smo že poročali, nepravilnosti zaznalo pri vnosu podatkov o cepljenju v elektronski register cepljenih oseb, s čimer je direktorica seznanila strokovnega vodjo, ki je nemudoma izvedel izredni interni strokovni nadzor: »Ta je potrdil sum hujše kršitve delovnih obveznosti pri dveh zaposlenih s področja zdravstvene nege. Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec je izdal sklep o odstranitvi osumljenih z delovnega mesta, zoper njiju poteka postopek skladno z delovnopravno zakonodajo. Vodstvo doma je podalo tudi kazenski ovadbi na Policijsko upravo Celje, ki že izvaja vse potrebne postopke.«
Slovakinja se je skušala cepiti v imenu Slovenke
Na mejnih prehodih so policisti novembra zaznali skupno devet primerov izkazovanja s ponarejenimi potrdili o PCR-testiranju, prebolelosti ali cepljenju. V UKC Ljubljana so zalotili žensko, ki se je izkazala s potrdilom o cepljenju proti covidu-19, izdanim na ime sorodnice. V Mariboru se je hotela cepiti državljanka Slovaške, ki je pri tem uporabila zdravstveno in osebno izkaznico državljanke Slovenije, je poročala STA. Kdor hrani ali uporablja ponarejeno listino, stori kaznivo dejanje ponarejanja listin. Policisti listino zasežejo, imetnika kazensko ovadijo. Za takšno kaznivo dejanje je zagrožena kazen do treh let zapora.
