Štempljanje razburja, a funkcionarji in visokošolski profesorji bodo izjema

Prihodnji ponedeljek bo zaživelo podrobnejše beleženje delovnega časa za zaposlene. Tega določa novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki je bila uveljavljena 20. maja.

Vendar zakon ne bo veljal za vse. Iz obveznega vodenja evidenc so izvzeti funkcionarji, so pojasnili na ministrstvu za delo.

Izjema poslanci, ministri, župani

Delovnega časa tako ne bo treba beležiti poslancem, ministrom, državnim sekretarjem, sodnikom, pravobranilcem, ustavnim sodnikom, tožilcem, generalnim sekretarjem na ministrstvih, županom in tako naprej. Seznam zajema vse, ki so mandat za opravljanje funkcije pridobili na splošnih volitvah ali z izvolitvijo ali imenovanjem v državnem zboru.

Med funkcionarje sodijo še osebe, ki jih skladno z zakonom izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti ter župani ali predstojniki državnih organov.

… in visokošolski učitelji

Izjema so tudi visokošolski učitelji. Te so kot izjemo pri evidentiranju delovnega časa predvideli že pri pisanju zakona, kar pa je razburilo delodajalce in opozicijo, zato je bila z amandmajem izjema črtana.

Takrat so na ministrstvu za delo menili, da lahko obveznost in vsebino beleženja delovnega časa drugače uredi področna zakonodaja, v tem primeru zakon o visokem šolstvu.

In so uredili. V zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu, ki je bil sprejet septembra letos, so dodali točko, ki se glasi:

“Izraba delovnega časa za posameznega izvajalca: ne glede na določbe zakona, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti, se v evidenci o izrabi delovnega časa ne evidentirajo čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela, izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom, opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo), opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.”

Zakon navaja še, da se določbe iz te točke uporabljajo tudi za druge zaposlene, ki neposredno sodelujejo pri izvajanju pedagoškega procesa, znanstvenoraziskovalne in umetniške dejavnosti.

Direktor gradbenega podjetja: Ne predstavljam si še, kaj to pomeni za nas

Na drugi strani mnogi delodajalci ne vedo, kako zakon izvajati v praksi.

“Ves čas obvladujemo med deset in petnajst gradbišč, kjer se nam dnevno suče tudi do petsto ljudi. Trenutno si še ne predstavljam, kaj vse to pomeni za nas,” je za Forbes Slovenija povedal Simon Jan, direktor gradbenega podjetja Tosidos.

“Trenutno evidentiranega delovnega časa nimamo. Spremljamo učinek, ker je to edina stvar, ki šteje v podjetništvu.”

Jan napoveduje, da bodo v prvi fazi vzpostavili ročni nadzor, za tem pa predvidoma uvedli elektronsko beleženje.

Da številni delodajalci niso pripravljeni, navaja tudi Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Po njegovih besedah imajo z novostmi največ težav dejavnosti, kjer delo poteka na več lokacijah ali na terenu. Pri tem izpostavlja gradbeništvo, hkrati pa je beleženje velik izziv tudi v gostinstvu in turizmu, kjer delodajalci za delavce težko usklajujejo odmore.

Prepričan je, da gre za nepotrebno birokratsko spremembo, s katero ministrstvo ne bo doseglo želenega učinka. To je, tako Gorenšček, loviti prekrškarje – “te se lovi z inšpekcijo na terenu, ne pa na način, da se kaznuje vse”.

GZS: marsikaj odprto in nedorečeno

Izvršni direktor GZS spomni tudi na obljubo, ki so jo delodajalci prejeli med usklajevanjem novele zakona s socialnimi partnerji. “Rečeno je bilo, da bomo nejasnosti reševali s podzakonskimi akti. Tega sestanka nikoli ni bilo, zato je marsikaj ostalo odprto in nedorečeno, kar povzroča zmedo. Predvsem zdaj, ko bo zakon začel veljati.”

Na vprašanje, katere so glavne nerešene težave, Gorenšček navaja beleženje odmora za malico, zaključevanje delovnega dne in službene poti.

Samostojnim podjetnikom ne bo treba voditi evidenc, razen …

Medtem na ministrstvu za delo pravijo, da so spremembe namenjene izboljšanju varovanja delavcev in izhajajo iz dolgoletnih opozoril inšpektorata za delo. Doseči želijo upoštevanje delovnega časa, odmorov in počitkov, s čimer naj bi bili delavcu zagotovljeni varnost in zdravje pri delu in možnost za regeneracijo.

Generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja na ministrstvu Katja Rihar Bajuk med ključne spremembe zakona uvršča natančno opredelitev, za koga je treba voditi evidenco delovnega časa. Ta definicija je bila po njenih besedah do zdaj nejasna in široka.

Evidenco je po novem treba voditi za vse zaposlene in tiste, ki so v drugem pravnem razmerju, a delo opravljajo osebno in uporabljajo sredstva delodajalca ter so vključeni v delovni proces, recimo agencijski delavci.

Na ministrstvu opozarjajo tudi na nepreverjene informacije, ki so v minulih dneh zakrožile v javnosti, da naj bi tudi samozaposleni morali voditi evidence o delovnem času. Navedbe zavračajo in poudarjajo, da mora samostojni podjetnik voditi evidence samo, če zaposluje druge delavce.

Obvezno obveščanje delavca

Med spremembami zakona je tudi podrobnejše zbiranje podatkov. Po novem se bo denimo beležil natančen prihod in odhod z dela, pa tudi izraba in obseg odmora med delovnim časom.

Delavcu je z novelo zagotovljena pravica do vpogleda v podatke. Delodajalec je namreč obvezan, da delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne. Medtem ima delavec tudi pravico, da od delodajalca enkrat tedensko zahteva pisno seznanitev s podatki iz evidence.

Delodajalcu podatkov ni treba poročati, če imajo delavci vedno na voljo vpogled v evidence.

Evidenco o izrabi delovnega časa mora delodajalec trajno hraniti na sedežu oziroma kraju opravljanja dela, na primer na gradbišču. Na ministrstvu pravijo, da bodo s tem olajšali delo inšpektoratu, ki bo lahko vedno prišel do potrebnih podatkov.

Kako bo potekalo beleženje delovnega časa, zakon ne določa in je odvisno od vsakega delodajalca.

Za koga je obvezno elektronsko evidentiranje

Je pa določeno obvezno elektronsko vodenje delovnega časa za tiste delodajalce, ki so jim bile izrečene globe zaradi kršitev določb delovnega časa po zakonu o delovnih razmerjih ali zaradi vodenja evidenc po zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Ta obveznost traja dve leti.

Elektronsko vodenje lahko predlagajo tudi predstavniki delavcev. Če delodajalec takšen predlog zavrne, mora svojo odločitev pisno utemeljiti in o zavrnitvi pisno obvestiti inšpektorat za delo. Zavrnitev predloga naj bi nakazovala na nepravilnosti v podjetju, pojasnjujejo na ministrstvu.

Višje in nove globe ter akcija inšpektorjev

Med spremembami so tudi prekrškovne določbe. Novela določa višje globe, hkrati pa inšpektorje pooblašča, da jih izrekajo v razponu. Med 1.500 in 20.000 evri se lahko izrekajo globe za prekrške v zvezi z vodenjem evidenc, medtem ko se za prekrške v zvezi z elektronskim načinom vodenja evidence globe določajo od 3.000 do 20.000 evrov.

Nove so tudi sankcije za odgovorno osebo delodajalca, med 150 in 2.000 evrov.

Spremenjena je tudi kazen z globo v višini 1.500 do 20.000 evrov, kar bo lahko inšpektor po novem izrekel delodajalcem, ki ne predajo evidenc delovnega časa. Do zdaj je lahko izrekal le sankcijo zaradi oviranja postopka.

V. d. glavne inšpektorice Katja Čoh Kragolnik, ki novelo pozdravlja, napoveduje, da bodo še letos začeli usmerjeno akcijo nadzora. Trajala bo še v prvi polovici prihodnjega leta.