Katastrofa za katastrofo: presušeni zemlji Azije zdaj grozi 'utopitev'

Visoke temperature, pogoste suše, nalivi in drugi ekstremni vremenski dogodki so to poletje pustošili po Aziji. V zaprtje so prisilili številne industrijske obrate, upočasnili globalno poslovanje, prekinili oskrbo s hrano in postavili na glavo življenja navadnih ljudi, ki živijo v nekaterih najbolj naseljenih državah na svetu. "Težava je bila vedno v tem, da so najranljivejše skupnosti običajno tudi najrevnejše in marginalizirane skupnosti," pravi podnebni in vodni znanstvenik ter soustanovitelj neprofitnega inštituta Pacific Peter Gleick.

Azijske države in otoki v Tihem oceanu se že mesece soočajo z mešanico močnejšega deževja in visokih temperatur, kar ustvarja nepredvidljive vremenske vzorce. Motnje običajnih vremenskih vzorcev pa pomenijo, da so območja bodisi poplavljena bodisi ožgana.

Po najhujšem vročinskem valu in ekstremni suši še hude poplave?

Kitajska se je večji del poletja soočala z najhujšim vročinskim valom od začetka vodenja evidenc leta 1961 in tudi hudo sušo. Podrli so na stotine temperaturnih rekordov, vročino pa je dodatno poslabšala tudi majhna količina padavin. Posledice? Izsušene reke in rezervoarji po vsej državi.

Vremenska napoved sicer obljublja, da bo napovedano deževje ublažilo vročino, vendar pa vremenske agencije zdaj opozarjajo pred novo nevarnostjo – poplavami. Te so že prizadele določene province Kitajske, zaradi česar so do ponedeljka na varnejša območja preselili več kot 100.000 ljudi, piše Insurance Journal. 

V Sečuanu, Čongčingu in sosednjih provincah Gansu in Šaanši na severu so sprožili nacionalni odziv na nujne primere IV. stopnje, ki je najnižji v štiristopenjskem sistemu. Trda, od sonca ožgana tla, ki jih je za seboj pustil vročinski val, namreč povečujejo tveganje za naravne nesreče, ko dežuje, je sporočila uradna tiskovna agencija Šinhva.

Vendar pa je osvežitev prinesla tudi nekaj olajšanja. Tovarne v Sečuanu so po dveh tednih omejitev, ki izhajajo iz zmanjšane proizvodnje hidroenergije, ponovno vzpostavile polno električno energijo. Oskrba z električno energijo v Sečuanu za komercialno in industrijsko uporabo je popolnoma obnovljena, je sporočila CCTV. Povpraševanje gospodinjstev po klimatskih napravah se je medtem zmanjšalo.

Zaradi hude poletne suše so bili pred tem prizadeti vodni viri vse od Sečuana do vzhodne obale Kitajske, ki je glavni uvoznik hidroelektrarne iz Sečuana. Pomanjkanje vode pa je privedlo tudi do upočasnitve proizvodnje, kar je vplivalo na avtomobile, gnojila in jeklo ter povečalo povpraševanje po drugih virih energije, kot je npr. premog. Lokalni uradniki so nekaterim podjetjem in tovarnam pred tem prekinili dobavo hidroenergije, strokovnjaki pa opozarjajo tudi na manjšo oskrbo z elektriko pozimi. 

Višji menedžer pri skupini Lantau, šanghajskem gospodarskem svetovalnem podjetju, osredotočenem na azijsko energetsko industrijo, David Fishman je po poročanju portala Foreign Policy dejal, da se začne gospodarstvo v takšnih situacijah znova spogledovati npr. s premogom in drugim virom energije, ki "ironično še dodatno prispevajo k emisijam toplogrednih plinov in poslabšanju tveganja podnebnih sprememb". Sečuan sicer velja za zgodbo o uspehu čiste energije na Kitajskem, saj 80 odstotkov električne energije pridobiva iz hidroelektrarn.

V Pakistanu poplave 'svetopisemskih razsežnosti'

Pretekli teden je tropska nevihta na Filipinih šole prisilila k vrnitvi na poučevanje na daljavo. Prejšnji torek in sredo so bile zaprte tudi vladne zgradbe. Močno deževje v začetku meseca pa je v Južni Koreji poplavilo ceste v Seulu, povzročilo zemeljske plazove in ubilo najmanj osem oseb, poroča Reuters.

Prav zdaj pa "podnebno apokalipso" doživljajo tudi v Pakistanu, kjer se je zaradi hudih poplav pod vodo znašla kar tretjina države. "Gre za resno humanitarno katastrofo," je dejala pakistanska zvezna ministrica za podnebne spremembe Sherry Rehman. "Vsako leto imamo monsune. Vendar pa je to nekaj čisto drugega. To je hud naliv svetopisemskih razsežnosti," je dejala.

V tej gosto poseljeni, a revni državi mesta niso prilagojena ter odporna za takšno podnebje. "Mesta se ne morejo spopasti s takšno količino vode v tako kratkem času," je dejala. Od začetka monsunskega deževja v juniju so silovite poplave zahtevale preko 1000 življenj in prizadele okoli 33 milijonov ljudi v 116 okrožjih po državi. Več kot 6,4 milijona Pakistancev potrebuje humanitarno pomoč, 421.000 jih je moralo zapustiti domove. Življenje je v poplavah, ki jih je povzročilo deževje, izgubilo več kot tisoč ljudi, skoraj 1500 ljudi je poškodovanih.

Pakistan potrebuje več kot 10 milijard evrov za popravilo in obnovo v poplavah poškodovane infrastrukture, je danes opozoril pakistanski minister za planiranje Ahsan Ikbal, največjo škodo pa so prizadejale predvsem na področju "telekomunikacij, cest, kmetijstva in varnosti gospodinjstev".

Zaskrbljujoče pa so tudi manjše nevihte, zlasti v jugovzhodni Aziji. Podeželska območja v Indoneziji so bila še posebej močno prizadeta. "Poplave najbolj prizadenejo osnovne prehranske izdelke – riž, koruzo in zelenjavo," je dejal izvršni direktor Mercy Corps Indonesia Ade Soekadis. Gojijo jih namreč blizu rečnih nasipov, ki narastejo v obdobjih močnega deževja, tako da bi bolj mokri letni časi lahko celo uničili pridelke, ki so najbolj ključni za prehrano in izvoz ljudi, je dejal.

Medtem ko so podnebni strokovnjaki v Indoneziji, četrti državi na svetu po številu prebivalcev, letos napovedovali povečanje požarov v naravi, pa je tudi ta država namesto tega opazila porast hudourniških poplav v bolj vlažnih poletnih mesecih. Daljša deževna sezona je kmetom sicer omogočila, da posadijo več ciklov pridelkov, a žetev je vse težje napovedati.

WHO opozarja na grožnje zdravju ob poplavah v Pakistanu

Prebivalci Pakistana se ob hudih poplavah soočajo z več grožnjami zdravju, je danes opozorila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Med drugim je veliko tveganje nadaljnjega širjenja nekaterih bolezni, kot sta malarija in mrzlica denga, so zapisali v sporočilu za javnost. 

Zaradi deževja in poplav je poškodovanih več kot 880 zdravstvenih ustanov, med njimi jih je 180 povsem uničenih. Več milijonov ljudi je zato ostalo brez dostopa do zdravljenja in zdravstvene oskrbe.

"Po prvih ocenah razmer, ki so jih pripravile WHO in partnerske organizacije, je tokratno uničenje precej hujše kot po poplavah v Pakistanu v prejšnjih letih," je dejal regionalni direktor WHO za vzhodno Sredozemlje Ahmed Al Mandhari. Dodal je, da je WHO že sprožila ustrezne ukrepe za oskrbo poškodovanih, podporo ekipam zdravstvenih delavcev na terenu in preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni.

Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja tudi, da so se zaradi poplav še dodatno poslabšale razmere v zvezi z več boleznimi, ki so sicer izbruhnile že pred monsunskim deževjem. Med njimi so mrzlica denga, malarija, covid-19 in otroška paraliza. O poslabšanju razmer poročajo tam, kjer so poplave prizadele vodno in sanitarno infrastrukturo. Poleg tega so zaradi deževja in poplav na najhuje prizadetih območjih prekinili kampanjo cepljenja proti otroški paralizi.

Ob napovedih, da se bodo poplave v prihodnjih dneh še razširile in prizadele še več ljudi, si WHO v sodelovanju s pakistanskimi zdravstvenimi oblastmi trenutno prizadeva predvsem zagotoviti dostop do najnujnejših zdravstvenih storitev, nadzorovati in preprečevati izbruh bolezni ter zagotoviti usklajen odziv na vseh ravneh.

Organizacija je ob ujmi svoje mobilne ekipe v Pakistanu, med drugim za covid-19, preusmerila na najhuje prizadeta območja. Zagotovila je 1,7 milijona tablet za prečiščevanje vode ter komplete za zgodnje ugotavljanje nalezljivih bolezni, so še sporočili iz WHO.

'Vlade se še niso pripravljene soočiti z ranljivostmi, ki jih prinašajo podnebne spremembe'

Podnebna kriza v Aziji pa nikakor ni edinstvena, tudi Evropa se pripravlja na posebej mrzlo zimo, sredozemske države pa so bile v zadnjih mesecih priča uničujoči mešanici vročine in suše.

Vendar pa je Azija izjemno raznolika, z različnimi zmožnostmi odzivanja na izzive podnebnih sprememb. Prav tako je tudi preplavljena z ljudmi. "Indija in Kitajska imata izjemno veliko prebivalcev, kar pomeni, da je podnebnim dogodkom izpostavljeno veliko število ljudi," je dejal Gleick.

Ob vse pogostejših ekstremnih vremenskih razmerah in nepredvidljivi naravi verjetno ne bo prizaneseno nobenemu območju. Gleick pa meni, da se vlade še niso pripravljene soočiti z ranljivostmi, ki jih prinašajo podnebne spremembe.