V Pekingu se ne oglašajo na klice iz Pentagona

Vojaški analitiki so za Wall Street Journal povedali, da je Kitajska demonstrirala napredek pri koordinaciji vaj oboroženih sil. Vseeno pa ocenjujejo, da Peking nima na voljo dovolj sredstev za popolno blokado otoka. Ameriški strokovnjak za kitajske oborožene sile Taylor Fravel ocenjuje, da so bile vojaške vaje za vzhodno vojaško poveljstvo Kitajske ljudske armade (KLA) uspeh in dodaja, da gre za redek primer, ko je Kitajska razkrila toliko podrobnosti o samem poteku vaj in oborožitvenih sistemih, ki jih pri tem uporablja. 

Pri vajah so po poročanju kitajskega tiska sodelovali vsi rodovi vojske, vključno s kopensko vojsko, mornarico, letalstvom, raketnimi silami ter podpornimi in logističnimi silami.

"Zmožnost izvajanja koordiniranih operacij okoli Tajvana je bila gonilna sila kitajske vojaške strategije in del večdesetletnih prizadevanj za modernizacijo oboroženih sil. Ne smemo biti presenečeni nad tem, kaj počne KLA, kako to počne in kaj je dosegla."

Kitajska se sicer v odprt vojaški spopad ni vpletla že vse od tritedenske vojne z Vietnamom leta 1979. Čeprav gre le za vojaške vaje, analitik izpostavlja, da gre za obsežno simulacijo bojnih operacij v tajvanski ožini, enem najnevarnejših žarišč 21. stoletja. Vaje so po navedbah ameriškega časnika Wall Street Journal pred očmi sveta znova potrdile namero predsednika Ši Džinpinga, da kitajsko armado spremeni v kohezivno bojno silo, ki bo nekega dne morda prevladovala v azijsko-pacifiški regiji.

Kitajske vaje vključujejo polete lovcev in bombnikov, skupaj s pomorskimi manevri in lansiranjem raket nad otokom. KLA je sporočila, da izvaja skupno usposabljanje v vodah in zračnem prostoru blizu otoka, cilj pa je preizkus zmogljivosti za napade na zemeljske cilje in boje v zraku.  

Vaje so se začele v četrtek opoldne na šestih območjih v bližini komercialnih pristanišč na otoku. Nekatera območja vojaških vaj so oddaljena zgolj 12 navtičnih milj od obale, kar po mnenju analitikov pomeni, da gre praktično za začasno blokado.

ZDA so dolgoletni varnostni partner Tajvana. Zavezane so tudi, da bodo otoku zagotovile sredstva za obrambo. ZDA sicer že desetletja glede Tajvana in Kitajske vzdržujejo politiko 'strateške dvoumnosti'. Po eni strani zagovarjajo ozemeljsko celovitost Kitajske, po drugi pa je predsednik Joe Biden dejal, da bodo ZDA branile Tajvan, če ga bo Peking poskušala na silo pripojiti. V Washingtonu so sicer zelo pazljivi pri javnih formulaciji vojaških zavez otoku.

Iz Pentagona so sporočili, da so v preteklih dneh skušali vzpostaviti stik s kitajsko armado, vendar so bili pri tem neuspešni. "Kitajska se je odločila pretiravati zaradi obiska Pelosijeve in ga izkoristila kot pretvezo za povečanje vojaških provokacij v okolici tajvanske ožine," je dejal vršilec dolžnosti tiskovnega predstavnika Pentagona Todd Breasseale. Kitajska na drugi strani ZDA obtožuje provokacij in meni, da poteze Pelosijeve in ZDA kažejo na to, da Združene države Amerike ne spoštujejo zavez politiki ene Kitajske. 

Predstavniki Pentagona so dejali, da bodo potrebovali več tednov za analizo vseh informacij, ki so jih pridobili med opazovanjem kitajskih vaj, zlasti kako njena mornarica manevrira in poveljuje svojim ladjam v kombinaciji z delovanjem zračnih sil.

Ameriški vojaški analitiki sicer poudarjajo, da Kitajska med vajami ni pokazala nobenega novega orožja, nekateri pa izpostavljajo, da KLA ni uporabila dovolj ladij, ki bi omogočile popolno ekonomsko blokado otoka. Namesto tega je med vajami uporabljal ladje, kot so rušilci in križarke, ki za razliko od manervrirno bolj sposobnih fregat niso idealne za izvajanje blokade, je za WSJ dejal Bryan Clark, višji sodelavec inštituta Hudson.