Ameriški predsednik Joe Biden se ni odločil podaljšati roka za umik vojakov iz Afganistana po 31. avgustu, kar pomeni, da se bo najpozneje takrat končala varovana evakuacija s kabulskega letališča. Verjetno pa še prej, saj bo po poročanju ameriških medijev vojska potrebovala zadnja dva dni za to, da odpravi svoje pripadnike in opremo.
Kot je sporočila Bela hiša, vlada ocenjuje, da so trenutno na poti, da evakuacijo končajo do konca meseca. Obstajajo tudi varnostni pomisleki, ki so prevladali nad stališčem zlasti evropskih članic skupine G7, ki so se na torkovem virtualnem pogovoru voditeljev zavzemali za podaljšanje roka. Gre zlasti za dve varnostni vprašanji. Eno je izogibanje morebitni konfrontaciji s talibani, ki nasprotujejo podaljšanju roka za umik tujih sil, kar je v torek ponovil njihov tiskovni predstavnik Zabihula Mudžahid. Drugi varnostni pomislek se po navedbah Bele hiše dotika opozoril pred napadom katere od skrajnih skupin na ameriške vojake ali Afganistance v bližini letališča, kjer vladajo kaotične razmere. Omenja se Islamsko državo, ki je prisotna v Afganistanu in po oceni Setha Jonesa iz Centra za strateške in mednarodne študije tekmuje s talibani in Al Kaido za globalno pozornost med muslimani. Ko je dejal za CNN, »vsi vedo, da so Američani zdaj praktično zaklenjeni na letališču. To je zelo ranljiv položaj.«
Biden, ki je bil v torek zaradi svoje odločitve tarča kritik doma in v tujini, je vojski naročil, naj pripravi načrte za to, če bi se v prihodnjih dneh vseeno odločil še podaljšati rok čez 31. avgust.
Šef Cie pri visokem predstavniku talibanov
Pričakovati je mogoče, da se bo zdaj še okrepil pritisk na kabulsko letališče – ne samo zaradi Bidnove odločitve, ampak tudi napovedi Mudžahida, da talibani ne bodo več dovolili odhoda afganistanskih državljanov, ampak samo še tujcev. Mudžahid je tudi dejal, da ZDA mamijo izobražene Afganistance k sebi, da pa država sama potrebuje zdravnike, inženirje in druge usposobljene kadre.
Vprašanje evakuacije je bilo predvidoma tudi tema srečanja direktorja ameriške obveščevalne službe Cia Williama Burnsa s političnim voditeljem talibanov Abdulom Ganijem Baradarjem v Kabulu, o katerem je prvi poročal Washington Post. V srečanju je pomenljiva simbolika, saj je Pakistan leta 2010 aretiral Baradarja na zahtevo Cie in je bil osem let v zaporu, zdaj pa je šefa ameriških obveščevalcev sprejel kot eden od treh najvišjih predstavnikov novih oblastnikov.
Prihaja »popolna nevihta«
Mudžahid je na tiskovni konferenci poskušal miriti zaskrbljeno javnost, napovedal sprostitev prometa v Kabulu in odprtje univerz ter dejal, da ženske niso ogrožene. V OZN pa pravijo, da imajo verodostojne informacije o talibanskih zunajsodnih pobojih civilistov in pripadnikov afganistanske vojske. Predstavnica Afganistana je v svetu za človekove pravice dejala, da talibani od vrat do vrat iščejo sodelavce prejšnjih oblasti. Kitajska je na zasedanju nasprotno dejala, da bi morale vojska ZDA in zaveznice odgovarjati za kršenje človekovih pravic v Afganistanu.
Ob vsem dogajanju Afganistancem grozi še lakota. Svetovni program za hrano ocenjuje, da je ogroženih kar štirinajst milijonov ljudi, ker nad državo prihaja »popolna nevihta« pomanjkanja zaradi večletne suše, vojne, gospodarske krize in še pandemije. Humanitarne organizacije svarijo, da ne morejo dostavljati pomoči tudi zaradi dogajanja na kabulskem letališču, ki je trenutno enosmerna cesta. ba, agencije
