Golob odgovornost za zmanjšanje evropskih sredstev pripisal prejšnji vladi

Višina nepovratnih sredstev se je znižala za 286 milijonov evrov

Premier Robert Golob je danes odgovornost za znižanje nepovratnih sredstev, ki bodo Sloveniji pripadla iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, pripisal prejšnji vladi. Novi izračuni Evropske komisije sicer kažejo, da se bo višina nepovratnih sredstev za Slovenijo znižala za 286 milijonov evrov.

"Obveščeni smo bili, da bo Slovenija zaradi sporazuma, ki je bil podpisan s strani prejšnje vlade, znotraj programa za okrevanje in odpornost dobila manj sredstev, kot je bilo predvideno," je ob robu vrha zveze Nato v Madridu povedal premier. V ta sporazum so bili po njegovih besedah namreč vključeni določeni pogoji, ki so pripeljali do tega.

Na novinarsko vprašanje, ali je Slovenija postala žrtev lastnega uspeha, je odgovoril, da je "na papirju videti tako". Vendar pa je ta žrtev "zelo velika", ker gre za skoraj 300 milijonov evrov.

Zagotovo bi bilo bolje, da se to ne bi zgodilo in bi vnaprej poskrbeli za to, da do tega ne bi prišlo, je še poudaril premier.

Evropska komisija je danes objavila nove izračune, koliko nepovratnih sredstev bodo članice EU prejele iz mehanizma za okrevanje po pandemiji covida-19. Podatki za Slovenijo kažejo, da bo prejela 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kar je skoraj 286 milijonov evrov manj od prvotne dodelitve.

Razlog za manjši znesek so ugodnejša gospodarska gibanja v 2020 in 2021 od prvotnih ocen, k čemur so med drugim prispevali povečana javnofinančna poraba in državni ukrepi za pomoč podjetjem in gospodinjstvom.

Slovenija je v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost predvidela, da bo počrpala 2,5 milijarde evrov sredstev. Od tega celotno kvoto dodeljenih nepovratnih sredstev v prvotnem znesku 1,78 milijarde evrov in 705 milijonov evrov posojil. Pripada ji sicer 3,2 milijarde evrov posojil.

Ob nižji dodelitvi nepovratnih sredstev bo tako vrzel zdaj morala nadomestiti s posojili, zdajšnja vladna koalicija pa je v sporazumu o sodelovanju tako ali tako napovedovala, da si bo prizadevala v nadaljevanju izkoristiti celoten nabor možnih sredstev. Za prošnje za dodatna posojila - tudi v luči novih izzivov energetske krize in soočanja s posledicami ruskega napada na Ukrajino - imajo članice po uredbi čas do konca avgusta 2023.