Milan Deklev (1946) je postal sploh prvi prejemnik nagrade Vasje Cerarja za izjemne dosežke na področju prevajanja mladinske književnosti v slovenščino. Foto: Slovenski dnevi knjige v Mariboru/Boštjan Lah
Milan Deklev (1946) je postal sploh prvi prejemnik nagrade Vasje Cerarja za izjemne dosežke na področju prevajanja mladinske književnosti v slovenščino. Foto: Slovenski dnevi knjige v Mariboru/Boštjan Lah

Milanu Deklevi sta nagrado prinesla prevoda slikanic Lev v srcu in Veveričji prepir angleške avtorice Rachel Bright, "ki ju v prevodu odlikujeta rahločutnost in pronicljiva povezanost z izvirnikom," je zapisala žirija v sestavi Mateja Seliškar Kenda, Nada Grošelj in Julija Potrč Šavli. Nagrajenec pa je ob prejemu dejal, da razume svoje delo in nagrado kot "upor proti spakedrani digitalni angleščini in ohranjanje bogastva maternega jezika".

Lovorika Društva slovenskih književnih prevajalcev
Članice žirije so med prijavljenimi deli založb izbrale tri nominirane prevode. Med nominiranci so bili še Igor Saksida in Barbara Pregelj za 12 pesmi Federica Garcie Lorce ter Aleksandra Kocmut za delo Divja simfonija Dana Browna. Nagrado za izjemne dosežke na področju prevajanja mladinske književnosti v slovenščino, poimenovano po uredniku in prevajalcu mladinske književnosti Vasji Cerarju (1959–2006), je ustanovilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev.

"Lev v srcu, šaljiva pripoved o premagovanju strahu in o prijateljstvu med mogočnim levom in levjesrčnim miškom, v slovenščini spretno ohranja pesniško širino izvirnika že v sami metrični strukturi, ki ji prevajalec sledi od prvega do zadnjega verza. Virtuoznost prevoda se nadalje izkazuje tudi v melodičnosti jezika, ki pa nikoli ne deluje prisiljeno, ampak povsem naravno in neizumetničeno. To so tudi odlike prevoda slikanice Veveričji prepir, ki najmlajše bralce skozi razburljivo in zabavno pripoved spodbuja k razmisleku o prijateljstvu, tekmovalnosti in reševanju nesoglasij," še piše v utemeljitvi nagrade.

Prevoda slikanic Lev v srcu in Veveričji prepir. Foto: Slovenski dnevi knjige v Mariboru
Prevoda slikanic Lev v srcu in Veveričji prepir. Foto: Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Na sledi uporništvu v slovenski literaturi
25. Slovenski dnevi knjige v Mariboru so si za osrednjo temo vzeli uporništvo v slovenski literaturi. "Ugotavljamo namreč, da so se v Sloveniji v zadnjem turbulentnem obdobju pojavila številna knjižna dela, ki imajo družbeno, socialno ali politično kritično noto, kar dokazuje, da slovenski književniki še verjamejo v družbeno funkcijo umetnosti," je povedala koordinatorica programa Petra Kolmančič.

Slavnostni govornik na odprtju festivala pod arkadami Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM) je bil pesnik, pisatelj, dramatik in knjižničar Borut Gombač, sicer eden idejnih očetov festivala in čigar verzi so dali idejo za geslo festivala Ko te napiše knjiga. Po njegovih besedah pisanje "niti slučajno ni pasivno iskanje mistične mandale, ampak zmeraj tudi osebnostni in socialni aktivizem. (...) Mandala je v tem primeru magnet z izgubljenim središčem oziroma najdenim iskalcem samim, z manifestacijo njegovih fizičnih in značajskih predispozicij, njegove občutljivosti na dogajanje v sebi in v svetu."

S kolegico Jernejo Ferlež iz UKM-a sta ob tej priložnosti pripravila razstavo na prostem Beseda upora. Kot je še dejal Gombač, so včasih najupornejše pesmi ravno tiste, ki na prvi pogled ne delujejo tako. "Nekatere pesmi bi v nekem drugem ciklu delovale drugače, poudarjeni bi bili neki drugi pomeni. To govori o prožnosti dobre poezije," je še dejal za STA.

Letošnjo osrednjo gostjo festivala Anjo Zag Golob so med drugim počastili s tem, da so v skulpturo Časovna kapsula Jožeta Šubica v Univerzitetni knjižnici Maribor na prvi dan festivala vložili njen izvirni literarni prispevek. Foto: Slovenski dnevi knjige v Mariboru/Boštjan Lah
Letošnjo osrednjo gostjo festivala Anjo Zag Golob so med drugim počastili s tem, da so v skulpturo Časovna kapsula Jožeta Šubica v Univerzitetni knjižnici Maribor na prvi dan festivala vložili njen izvirni literarni prispevek. Foto: Slovenski dnevi knjige v Mariboru/Boštjan Lah

Maribor do sobote v znamenju knjig
Koordinator festivala je Mladinski kulturni center (MKC) Maribor, prireja pa ga v sodelovanju z več deset partnerji. Osrednje prizorišče je knjižni sejem na Grajskem trgu, ob večerih so večji dogodki pod letnim avditorijem Lutkovnega gledališča Maribor. "Festival raste v mnoge smeri. Časovno tako, da mestu ponuja šest dni bogatega festivalskega dogajanja, lokacijsko pa tako, da se je ne samo razširil po mestu, ampak so se na našo pobudo začele izvajati dejavnosti tudi v sosednjih krajih in v regiji," je povedala direktorica MKC-ja Maribor Marja Guček.

Letošnji festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru se bo sklenil 18. junija.