Ob velikih športnih dogodkih, kot je tudi svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, ki te dni poteka v Planici, na plan vselej privrejo tudi spomini na prejšnje takšne prireditve in največje junake, ki so jih zaznamovali. Teh je bilo seveda veliko, ne nazadnje svetovna prvenstva potekajo že vse od leta 1925, letošnje v Planici pa je že 43. Ženske so se tekmovanjem sicer priključile malce kasneje, leta 1954 v Falunu, kljub temu pa ne moremo mimo tega, da je vsem junakom navkljub bržčas prvo ime v zgodovini prvenstev – junakinja. Norveška smučarska tekačica Marit Bjoergen. Tako vsaj pravijo številke in teh se v določenih primerih ne da zanemariti.
Številke so v primeru danes 42-letne mame dveh sinov, pri čemer je zaradi rojstva prvega (26. decembra 2015) izpustila sezono 2015/16, a se že v naslednji, svoji predzadnji, vrnila na zmagovita pota, zares fascinantne. Ne le da je Marit Bjoergen najuspešnejša smučarska tekačica v zgodovini svetovnega pokala, v katerem ima kar 114 posamičnih zmag, skupaj z ekipnimi pa kar 144, je tudi najtrofejnejša športnica v zgodovini zimskih olimpijskih iger sploh, saj je na petih igrah med letoma 2002 in 2018 skupno osvojila kar 15 kolajn, več kot kdor koli v katerem koli zimskem športu v ženski ali moški konkurenci (od tega rekordnih 8 zlatih imata ob njej sicer še rojaka, biatlonec Ole Einar Bjoerndalen in smučarski tekač Bjoern Daehlie).
»Seveda je biti najuspešnejši športnik v zgodovini iger kot uresničitev sanj. Vseeno pa sama nase težko gledam kot na legendo. Bjoern Daehlie je denimo resnično nekdo, ki ga občudujem že od otroštva, spremljala sem ga vso kariero, močno me je navdahnil in legenda je zame on,« je povedala kmalu za tem, ko je postala najuspešnejša udeleženka zimskih olimpijskih iger v zgodovini. A Norvežanka je torej tudi na svetovnih prvenstvih v nordijskem smučanju daleč prvo ime. Skupno je namreč na osmih, na katerih je osvajala kolajne (na prvem leta 2001 v Lahtiju pri 20 letih še ni posegla po njih), med letoma 2003 in 2017, v svojo zbirko dodala 26 odličij, od tega kar 18 zlatih.
Marit Bjoergen se je 21. marca 1980 rodila v Trondheimu, odraščala pa je na farmi v 60 kilometrov oddaljenem Rognesu in se, kot radi rečejo na Norveškem, teka na smučeh naučila, še preden je dobro shodila. Prvič je tekmovala že pri sedmih letih, v svetovnem pokalu je debitirala leta 1999, prvo zmago pa osvojila leta 2002 in odtlej osvojila vse, kar se v tem športu osvojiti da; na vseh tekmovanjih in v številnih disciplinah, od sprintov in skiatlona do štafet in 30-kilometrskih razdalj. »Izjemno sem vesela, da sem imela tako dolgo kariero, še posebej pa, da sem toliko časa zdržala na najvišji ravni in je bil smučarski tek moj poklic. Zadovoljna sem tudi s tem, da sem imela psihično moč, da sem lahko vedno dala vse od sebe, ter tudi srečo, da sem imela za seboj zelo trdno skupino, ki je podpirala vse to. Prav tako sem ponosna, da sem lahko blestela na vseh sprinterskih razdaljah in daljših preizkušnjah do 30 kilometrov. Bilo mi je v čast,« je Marit Bjoergen povedala ob koncu kariere. S tekmami na najvišji ravni se je ta zaključila aprila 2018, dve leti kasneje pa se je na tekmovanja vrnila, le da tokrat v teku na daljše proge. Tudi od tega se je poslovila lani in se posvetila družini.
