Áñez ob prihodu v ženski zapor Miraflores, kjer je priprta od mara 2021. Foto: Reuters
Áñez ob prihodu v ženski zapor Miraflores, kjer je priprta od mara 2021. Foto: Reuters

Jeanine Áñez je novembra 2019 kot druga podpredsednica senata začasno prevzela položaj predsednice države – dva dni po tem, ko so Morales in vsi njegovi morebitni nasledniki odstopili zaradi politične in družbene krize, ki je v Boliviji nastala po volitvah oktobra 2019 zaradi domnevnih volilnih goljufij v korist Moralesa.

Sodišče v bolivijski prestolnici La Paz je v petek po več kot osmih urah odločilo, da je Áñez kriva zanemarjanja dolžnosti in sprejemanja odločitev v nasprotju z ustavo. Tožilstvo jo je obtoževalo, da je v sodelovanju s policijo in predstavniki vojske načrtovala strmoglavljenje Moralesove vlade.

Sodišče je nekdanjo predsednico obtožilo na desetletno zaporno kazen, ki jo bo prestajala v zaporu Miraflores, kjer je sicer zaprta že od marca 2021, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Áñez trdi, da je žrtev političnega maščevanja

Nekdanja predsednica je na sojenju sodelovala iz zapora, saj ji niso dovolili udeležbe na sodišču. Foto: Reuters
Nekdanja predsednica je na sojenju sodelovala iz zapora, saj ji niso dovolili udeležbe na sodišču. Foto: Reuters

Áñez zanika obtožbe. Večkrat je zatrdila, da je žrtev političnega maščevanja Moralesove stranke Mas. "Vladati v tistem času ni bilo lahko. Nikoli nisem imela moči, stvari so bile zamrznjene v zakonodajni skupščini, kar pomeni, da je bila to preprosto prehodna vlada," je sporočila v izjavi.

Vztrajala je, da ni imela ambicij postati predsednica in da je zgolj izpolnjevala svojo dolžnost. Trdila je, da je bil Morales edini, ki si je prizadeval nezakonito prevzeti oblast in ni spoštoval ustave, ko je ignoriral izide referenduma, na katerem so volivci zavrnili njegove načrte za četrti zaporedni mandat na položaju predsednika. Njena obramba je sporočila, da se bodo obrnili na mednarodne organizacije.

Sodišče je poleg Áñez na desetletno zaporno kazen obsodilo tudi nekdanjega poveljnika bolivijskih oboroženih sil Williamsa Kalimana in nekdanjega načelnika policije Yurija Calderona, ki sta trenutno na begu, še navaja EFE.

Human Rights Watch izrazil zaskrbljenost glede sodne obravnave

Še pred razsodbo je pomisleke glede obravnave izrazil predstavnik organizacije Human Rights Watch Cesar Munoz. "Skrbi nas, kako se ta primer obravnava. Višja sodišča pozivamo, da preučijo, kako so postopki potekali," je dejal Munoz, višji raziskovalec za Severno in Južno Ameriko, poroča Al Džazira.

Na volitvah leta 2020 znova slavil Mas

Na volitvah leta 2020 je znova slavilo socialistično gibanje Mas, kar je nekdanjemu predsedniku Moralesu omogočilo vrnitev iz samovoljnega izgona v Argentini in vnovični prevzem vodenja stranke. Za predsednika je bil sicer izvoljen Luis Arce, ki je v intervjuju za BBC zatrdil, da bo nadaljeval svojo politično pot.