Ob tem je Logarjeva kot primer poslabšanja navedla januar, ko se je epidemiološka slika poslabšala po razrahljanih ukrepih med lanskoletnimi božično-novoletnimi prazniki. "Tega si letos ob tolikšni zasedenosti intenzivnih postelj ne moremo privoščiti," je poudarila.
Spomnila je na stanje v covidnih bolnišnicah, ki je še vedno zaostreno. Delovanje covidnih oddelkov je po njenih besedah še vedno na nivoju t. i. "katastrofalne medicine" in je torej primerljivo z delovanjem v primeru množičnih nesreč. V bolnišnicah po podatkih vlade na današnji dan zdravijo 1059 covidnih bolnikov, 269 pa jih potrebuje intenzivno nego.
Upadanje epidemije v zadnjih dneh se po besedah Logarjeve na ljubljanski infekcijski kliniki še ne pozna. Še vedno se dnevno ukvarjajo s premeščanjem bolnikov z intenzivnih enot, ki niso več kužni, v t. i. čiste intenzivne enote, da bi zagotovili dovolj postelj za covidne bolnike s kritičnim potekom bolezni.
Logarjeva je ob tem izrazila zaskrbljenost nad vremenom, zaradi katerega ljudje več časa preživijo v zaprtih prostorih. Vse ljudi je zato pozvala k upoštevanju že znanih ukrepov, med njimi k vzdrževanju medosebne razdalje, zračenju notranjih prostorov, umivanju oz. razkuževanju rok in higieni kašlja.
Logarjeva: Strokovna skupina razpravlja o možnosti sproščanja ukrepov pri manj kot 100 zasedenih covidnih intenzivnih posteljah
V strokovni skupini za covid-19 poteka razprava o možnosti predloga začetka sproščanja covidnih ukrepov, ko bi bi se število bolnikov v enotah intenzivne terapije spustilo pod 100, je danes povedala vodja skupine Mateja Logar. Ob tem je poudarila, da se je v preteklosti že izkazalo, da prehitro sproščanje ukrepov vodi v ponovno poslabšanje stanja.