Rusko vojaško letalo je strmoglavilo na stanovanjsko območje v južni Sibiriji, so po poročanju BBC sporočile lokalne oblasti. Regionalni guverner Igor Kobzev je na Telegramu sporočil, da je lovec Suhoj Su-30 je zadel dvonadstropno hišo v mestu Irkutsk. Oba pilota v lovcu sta ob tem umrla, ni pa poškodovan noben civilist, je še dodal.
Po navedbah ruskega ministrstva za izredne razmere je bilo letalo na testnem letu, ko je strmoglavilo. Po dogodku pa so se na družbenem omrežju pojavili posnetki plamenov, ki so po strmoglavljenju zajeli območje.
Gre sicer za drugi tovrstni incident v zadnjih šestih dneh. Prejšnji ponedeljek je vojaško letalo Suhoj Su-34 strmoglavilo v stanovanjski blok v južnem mestu Yeysk blizu Ukrajine, pri čemer je umrlo najmanj 15 ljudi.
Šojgu svari pred domnevno ukrajinsko "umazano bombo"
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu se je medtem danes po telefonu pogovarjal s turškim in francoskim kolegom. Tako s Hulusijem Akarjem kot Sebastienom Lecornujem je razpravljal o stanju v Ukrajini, "ki ima stalno težnjo v smeri nadaljnjega, nenadzorovanega zaostrovanja".
V obeh pogovorih je opozoril na nevarnost "umazane bombe", ki je izraz, s katerim se ponavadi označuje konvencionalno orožje, ki nosi jedrski material z namenom ustvarjanja okolja, ki ne dopušča bivanja na okuženem območju.
Šojgu se je pred tem v petek pogovarjal z ameriškim kolegom Lloydom Austinom. To je bil drugi pogovor med obrambnima ministroma Rusije in ZDA od začetka vojne v Ukrajini.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je današnje navedbe ruskega obrambnega ministra označil kot absurdne in nevarne. Kot je Kuleba zapisal na družbenih omrežjih, Ukrajina nima takšnih bomb niti jih ne namerava pridobiti. "Ukrajina je predana članica NPT (op. p. pogodba o neširjenju jedrskega orožja): sploh nimamo 'umazane bombe', niti je je nameravamo pridobiti," je sporočil Kuleba in dodal, da "Rusi pogosto obtožujejo ostale tistega, kar načrtujejo sami".
Nova obstreljevanja
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nočnem nagovoru spregovoril o novem ruskem napadu na ukrajinsko infrastrukturo, zaradi katerega je brez elektrike ostalo skoraj 1,5 milijona gospodinjstev. Kot je dejal, so napadi prizadeli več ukrajinskih regij na zahodu, jugu, vzhodu in tudi v središču države, poroča BBC.
Kljub temu je Zelenski zagotovil, da je ukrajinska obramba sestrelila večino od 36 ruskih raket in brezpilotnih letal, prav tako pa, da takšni napadi ne bodo zaustavili ukrajinskega vojaškega napredovanja. "Seveda še nimamo tehničnih zmožnosti, da bi ruske zračne napade popolnoma preprečili. Do tega bomo prišli postopoma, v to sem prepričan, s pomočjo svojih partnerjev," je dejal ukrajinski voditelj.
V številnih zračnih napadih, ki so se v Ukrajini zvrstili od preteklega tedna, je bila uničena skoraj tretjina ukrajinskih elektrarn in drugih energetskih objektov. Namestnik župana zahodnega mesta Lvov Sergij Kiral je v soboto povedal, da je ruska strategija prav ta, da pred zimo poškodujejo kritično infrastrukturo in da vojno prenesejo onkraj frontne črte. "Bolj uspešne kot bodo ukrajinske oborožene sile na frontnih linijah, slabše bo za ljudi na domačih frontah. Rusija bo namreč ciljala na civiliste in kritično infrastrukturo," je dejal.
Tudi v petek pa so se zoper državo okupatorko vrstile nove obtožbe. Zelenski je namreč takrat dejal, da je Rusija na jezu hidroelektrarne v regiji Herson, ki je pod nadzorom ruskih sil, postavila mine. Uničenje jezu Kahovka bi za več 100.000 okoliških prebivalcev pomenilo hudo nevarnost poplav. Rusija je sicer obtožbe zanikala ter dejala, da je jez v nevarnosti le zaradi ukrajinskih raket.
Vendar pa je v zadnjih dneh ob napredovanju ruskih sil Herson zapustilo več tisoč civilistov. V soboto je bila izdana tudi nova direktiva ruskih oblasti, v kateri so civiliste pozvali, naj takoj zapustijo območje. Ukrajinske oborožene sile so medtem sporočile, da so ruske enote v soboto zapustile dve vasi v regiji Herson, vendar pa BBC trditev ni uspel neodvisno preveriti.
Medtem je lokalni guverner regije Belgorod sporočil, da sta bili v ukrajinskem obstreljevanju z granatami ubiti dve osebi.
'Za Putina je to zdaj tudi boj za politično preživetje. Poraz v vojni bi zanj pomenil konec'
Nekdanji ruski diplomat Boris Bondarev, ki je delal za rusko stalno misijo pri Uradu Združenih narodov v Ženevi, a je misijo zaradi vojne v Ukrajini zapustil, je po poročanju Sky Newsa dejal, da ima Vladimir Putin "srečo, ne pa pameti" ter da se njegova sreča izteka. Meni, da je bilo njegovih 20 let oblasti za Putina velika sreča. "Ni pameten, le srečo ima. In mislim, da je njegove sreče zdaj konec," je dejal.
Bondarev, ki je delal na področju jedrske razorožitve, je opisal stopnjo Putinovega obupa: "Po izgubljeni vojni bo moral svojim elitam in prebivalstvu razložiti, zakaj je tako. In zelo mogoče je, da bo pri razlagi naletel na nekaj težav." Prepričan je, da bo vojni sledilo obdobje notranjih pretresov, v katerem bo opozicija skušala odstaviti Putina in njegove pribočnike.
"Da bi zmagal v tej vojni, je pripravljen žrtvovati tudi 20 milijonov ljudi. To je zanj postal tudi boj za politično preživetje. Poraz v vojni bi zanj pomenil konec," je dodal.
Zaradi odločitev, da prihodnje leto število ruskih sil poveča za 137.000 vojakov, se je moral ruski predsednik soočiti tudi z obtožbami, da mlade in neizkušene nabornike vodi v smrt. Spet drugi so prepričani, da so bili v tem konfliktu prevarani in zavedeni.
Dva meseca strahu za Bondareva
Bondarev trenutno biva v Ženevi. Ruski tanki so februarja prečkali ukrajinsko mejo, a na svojem položaju je moral ostati še do maja. Moral je namreč zaključiti še določene odprte zadeve. "V teh dveh mesecih me je bilo zelo strah," je dejal ter pojasnil, da so se po začetku vojne vsi "kolegi" izkazali za vojne hujskaše ter da so bili zadovoljni s tem, kar se dogaja. "Ne morem več delati za to vlado, za to državo. Ne morem več sodelovati pri vojnih zločinih in strašnih napakah, zločinih proti našim prihodnjim generacijam," je dejal.
Priznal je tudi, da kljub govoricam v začetku leta sam ni verjel, da bo Putin tudi zares začel vojno. Vendar pa trenutne grožnje Kremlja z jedrskim napadom ne jemlje več tako zlahka. "Zahod bi moral poskrbeti za odstranitev Putina. Dokler sta na oblasti on in njegov režim, grožnja jedrske vojne ne bo kar izginila," je pojasnil.
Da bi moral Nato razmisliti o vstopu v konflikt, je dejal ter dodal, da Ukrajinci potrebujejo orožje za ofenzivo – več raket dolgega dosega in tudi letala. "Putin namreč misli, da že vodi tretjo svetovno vojno." Vendar pa je bila širitev Nata v vzhodni Evropi eden glavnih razlogov, ki jih je ruski predsednik navedel za začetek vojne. Večina uradnikov obveščevalnih služb se medtem strinja, da bi formalna vpletenost Nata povzročila veliko stopnjevanje napetosti.
Bonderov je medtem še dejal, da čeprav je Putin ostro proti Natu, pa da so pogledi Rusov drugačni: "Rusi, zlasti mlajše generacije, Nata ne vidijo kot nekakšnega eksistencialnega sovražnika. Zavedajo se, da je Nato obrambna organizacija."
Najmanj trije mrtvi v požaru v ruski tovarni streliva
Najmanj trije ljudje so umrli v požaru, ki je v soboto zvečer izbruhnil v tovarni streliva v ruskem Permu, poročajo lokalni mediji. Po navedbah reševalnih služb so več ljudi hospitalizirali, vzrok požara pa še ni znan. V tovarni v Permu, ki si jo lasti država, med drugim izdelujejo rakete tipa grad, ki jih ruske sile koristijo tudi v Ukrajini. To je že drugi smrtonosni incident v tej tovarni od začetka ruske invazije na Ukrajino. Prvega maja je namreč eksplozija ubila tri zaposlene, preiskava dogodka pa je še v teku. Mesto Perm ima okoli milijon prebivalcev in leži približno 1100 kilometrov vzhodno od Moskve.
Moskva razmišlja o podaljšanju sodelovanja na ISS
Moskva razmišlja o podaljšanju sodelovanja na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) do leta 2028 navkljub napetostim z Zahodom zaradi invazije na Ukrajino. Podpredsednik ruske vlade in minister za industrijo Denis Manturov je pojasnil, da bodo tako zagotovili obstoj ruske prisotnosti v vesolju do izgradnje nove postaje.
"Menimo, da je mogoče še naprej uporabljati ISS v minimalni konfiguraciji, dokler ne bo zgrajena ruska vesoljska postaja, to je do leta 2028," je dejal Manturov in dodal, da je to edini način za zaščito ruskega tehničnega in industrijskega znanja ter neodvisnosti Rusije kot vesoljske države, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Pred tem je vodja ruskega programa človeških poletov v vesolje, nekdanji kozmonavt Sergej Krikaljov, izrazil upanje, da bo ruska vlada podaljšala sedanji sporazum o nadaljnji skupni uporabi ISS.
