Odbor DZ za odpravo nekaterih anomalij v pokojninskem zakonu

Odbor DZ za delo je danes brez glasu proti potrdil dopolnjeni predlog pokojninske novele, s katero želi koalicija popraviti nekatere anomalije v pokojninskem sistemu. Izboljšali bi položaj za nekatere skupine že upokojenih ali pa bodočih upokojencev.

LJUBLJANA > S predlogom bi po besedah Jožefa Horvata iz NSi očetom pri izračunu pokojninske osnove omogočili uveljavljanje dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otroke, če mati ne izpolnjuje pogojev za predčasno, starostno ali invalidsko upokojitev in če soglaša s tako rešitvijo.

Naslednja skupina, ki jo predlog zadeva, so prejemniki vdovskih in družinskih pokojnin, pri katerih je na višino te pokojnine vplivalo zavarovanje za ožji obseg pravic za čas zavarovanja po 11. členu pokojninskega zakona iz leta 1983.

Dopolnitve tega zakona iz leta 2020 so vzpostavile podlago za novo odmero pokojnin za prejemnike starostnih, predčasnih, delnih in invalidskih pokojnin. Ni pa bila omogočena nova odmera vdovske oziroma družinske pokojnine v primerih, ko je upravičenec do nove odmere po omenjenih dopolnitvah umrl.

Predlog zato daje možnost za podajo vloge za novo odmero pravice tudi prejemnikom vdovskih in družinskih pokojnin, ki jim je bila pred 1. januarjem 2021, torej pred začetkom uporabe omenjenih dopolnitev, odmerjena pravica do pokojnine po osebi, ki bi bila v skladu z dopolnitvami iz leta 2020 upravičena do višje pokojnine, če ne bi umrla.

Predlog ugoden za prejemnike invalidskih nadomestil

Po predlogu bi bili nadalje na boljšem prejemniki invalidskih nadomestil ter družinske in vdovske pokojnine, ki so pravice do teh prejemkov pridobili pred uveljavitvijo pokojninske novele, ki je začela veljati 1. maja lani. Omogočili bi jim novo odmero invalidskih nadomestil oz. novo odmero pokojnine z upoštevanjem omenjene novele, s čimer bi jim zagotovili višjo socialno varnost.

Kmečkim zavarovancem, zavarovanim za ožji obseg pravic, ki so dosegli polno pokojninsko dobo, bi po predlogu določili novo višino najnižje pokojnine v višini 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove, ki bi se kasneje usklajevala enako kot pokojnine.

Medtem ko se za tiste, ki so se na podlagi pokojninskega zakona iz leta 1999 prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko zavarovanje in nepretrgoma plačevali prispevke tudi po uveljavitvi pokojninske reforme s 1. januarjem 2013, v pokojninsko dobo brez dokupa že šteje tudi čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013 vse do prve prekinitve zavarovanja, pa so izpuščeni invalidski upokojenci, so opazili v koaliciji. Z danes sprejetim dopolnilom želijo urediti to vprašanje tudi zanje.

Do obravnave predloga na plenarni seji DZ bodo ta del besedila še ustrezno spremenili, saj je generalni direktor pokojninskega zavoda Marijan Papež na današnji seji pojasnil, da se pri invalidskem upokojevanju ne zahteva pokojninska doba brez dokupa. Pač pa se zahteva pri tistih, ki se želijo starostno upokojiti s 60 leti starosti in 40 leti pokojninske dobe, pri čemer mora biti slednja torej brez dokupa.

V razpravi je Janja Sluga iz poslanske skupine nepovezanih poslancev menila, da se s parcialnimi ukrepi vnaša dodatna zmešnjava na pokojninsko področje. Novele se po njenem opažanju sprejemajo "po trenutnem navdihu". Razlog je ta, da so pokojnine prenizke in se zato vnašajo socialni korektivi, je izpostavila. Sistem je danes po njenih besedah tako zapleten, da upravičenci ne morejo sami razbrati, kaj jim pripada.

Miha Kordiš iz Levice pa je poudaril, da bo treba v prihodnje še zlasti nameniti pozornost zvišanju najnižjih pokojnin. Z njimi namreč danes po njegovih besedah ni mogoče preživeti. Najnižja pokojnina v skladu s februarsko redno uskladitvijo pokojnin sicer od 1. januarja znaša malenkost manj kot 295 evrov.

---