Navedeni zapis je povzet iz zapisnika seje Sodnega sveta RS z dne 10. 3. 2022, na kateri so njegovi člani glasovali o pobudi Komisije za etiko in integriteto za spremembo sklepa 49. seje Sodnega sveta z dne 1. 10. 2020, da se načelna mnenja komisije glede ravnanj, ki pomenijo kršitev Kodeksa sodniške etike, vnašajo v osebne spise sodnikov. Zapis je povzet iz obrazložitve glasu tistih članov Sodnega sveta RS, ki so glasovali proti spremembi sklepa. V tej obrazložitvi je omenjena pobuda komisije napačno povzeta, saj je bil njen namen prav v opozorilu na nevarnost razumevanja postopka pred komisijo kot kaznovalnega v primeru vložitve načelnega mnenja glede ravnanj, ki pomenijo kršitev Kodeksa sodniške etike, v sodnikov osebni spis.
Podlaga sklepu Sodnega sveta iz leta 2020 je bilo stališče, da so načelna mnenja, ki imajo podlago v konkretnih primerih, pomemben podatek za izdelavo ocene sodniške službe, ki lahko bistveno vpliva na presojo, ali je izpolnjen eden od kriterijev za izbiro kandidatov za sodniško mesto in za odločanje o napredovanju (kriterij osebnostnih lastnosti sodnika) in eden od najpomembnejših spoznavnih virov, na katerih mora temeljiti presoja o sodnikovih osebnostnih lastnostih ter da je zato nujno, da se personalni svet do njih opredeli.
Komisija v sedanji sestavi (sestava se je v letu 2021 v celoti zamenjala) je v pobudi za ponoven razmislek o ustreznosti vnosa načelnih mnenj glede ravnanj, ki pomenijo kršitev Kodeksa sodniške etike, v osebne spise sodnikov, poudarila načelnost navedenih mnenj. Ker je mnenje načelno, mora biti splošno in abstraktno. Povzemati mora samo tiste dejanske okoliščine konkretnega ravnanja, ki predstavljajo nujni del načelnega mnenja kot gornje premise. Konkretno sodnikovo ravnanje je zgolj sprožilni primer za njegov sprejem. Načelnost mnenj komisije je tudi tista okoliščina, ki postopke pred komisijo razlikuje od disciplinskih postopkov. Vloga komisije je v krepitvi profesionalne etične zavesti sodnikov tako pri sojenju, kot tudi v zasebnem življenju in v krepitvi ugleda sodstva. Ne izreka obsodb in sankcij, ampak le opozarja na kršitve Kodeksa sodniške etike. Pri sprejemanju načelnih mnenj izhaja iz konkretnega primera oziroma ravnanja, ne obravnava pa konkretnega sodnika. Če bi ga, bi lahko postopek pred komisijo dobil elemente kaznovalnega oziroma disciplinskega postopka. Glede tega so pa v aktih o človekovih pravicah postavljene visoke postopkovne zahteve oziroma jamstva poštenega postopka, ki jih poslovnik komisije ne izpolnjuje.
Komisija je opozorila, da vnos načelnega mnenja o kršitvi etičnega kodeksa v osebni spis sodnika z namenom presoje sodnikovih osebnostnih lastnosti, kar kot eden od kriterijev vpliva na njegovo izbiro za sodniško mesto in odločanje o napredovanju, ker torej (lahko) vpliva na njegovo karierno perspektivo, (lahko) predstavlja sodnikovo prikrito disciplinsko sankcioniranje, postopek sprejema načelnega mnenja pa v nasprotju z zakonom, ki določa, da sodniku ni mogoče izreči disciplinske sankcije, razen ob pogojih in po postopku, ki je predpisan v zakonu, ki ureja sodni svet (80. člen zakona o sodniški službi), prikrit disciplinski postopek.
Sodni svet je na omenjeni seji sprejel mnenje komisije in svoj sklep iz leta 2020 spremenil tako, da se načelna mnenja glede ravnanj, ki pomenijo kršitev Kodeksa sodniške etike, ne vnašajo več v osebne spise sodnikov.
Mnenje komisije je bilo torej nasprotno zapisu, ki ga je povzel omenjeni članek. Komisija ne meni, da gre pri načelnih mnenjih za neke vrste kaznovalni postopek, ampak opozarja na napačnost takšnega razumevanja.
Komisija ne obravnava konkretnega sodnika in tudi v primeru, ki ga navaja članek, ga ni. V načelnem mnenju, ki ga omenja članek, je ugotovila, da sodnik, ki v mediju izrazi stališče o vprašanju, ki se nanaša na opravljanje sodniške funkcije kolega sodnika, na način, ki ni skladen z dolžnostjo zadržanosti, obzirnosti, lojalnosti in spoštljivosti do kolega, krši Kodeks sodniške etike. Načelna mnenja se objavljajo v anonimizirani obliki, ni pa se mogoče izogniti prepoznavnosti konkretnega sodnika, ko so v obrazložitvi načelnega mnenja izpostavljene dejanske nianse sprožilnega primera, kadar ta izhaja iz sodnikovega javnega delovanja oziroma javnega izražanja.
Zvone Strajnar, predsednik Komisije za etiko in integriteto