V Helsinkih se je začelo zasedanje parlamenta, ki bi lahko trajalo več dni, potem ko sta predsednik Sauli Niinisto in predsednica vlade Sanna Marin v nedeljo predstavila predlog za članstvo.
"Naše varnostno okolje se je temeljito spremenilo. Edina država, ki ogroža evropsko varnost in sedaj odkrito vodi agresivno vojno, je Rusija," je v parlamentu povedala Marinova.
Velika večina od 200 finskih poslancev sicer podpira odločitev o vstopu v Nato, predsednik parlamenta Matti Vanhanen pa dodaja, da je bilo vloženih več kot 150 prošenj za besedo in posledično glasovanja o vstopu danes ni pričakovati.
Tudi javno mnenje je močno naklonjeno članstvu. Po zadnjih anketah se je namreč število Fincev, ki se želijo pridružiti zavezništvu, povečalo na več kot tri četrtine, kar je skoraj trikrat več kot pred začetkom vojne v Ukrajini.
Medtem je na Švedskem predsednica vlade Magdalena Andersson konec tedna dejala, da se bo danes posvetovala s parlamentom, preden bo objavila uradno namero svoje vlade o vstopu v Nato. Njena socialdemokratska stranka se je sicer v nedeljo izrekla za pridružitev zavezništvu in si v parlamentu zagotovila trdno večino za članstvo. To je bil velik obrat njene stranke, saj je članstvu v Natu nasprotovala vse od nastanka zavezništva.
Tako kot na Finskem, se je tudi na Švedskem podpora javnosti članstvu v Natu drastično povečala, in sicer na približno 50 odstotkov za, 20 odstotkov pa naj bi bilo proti.
V obeh državah gre za dramatičen preobrat v primerjavi s politiko vojaške neuvrščenosti, ki na Finskem traja že več kot 75 let, na Švedskem pa dve stoletji.
Rusija je obe državi večkrat posvarila pred posledicami, če bosta zaprosili za vstop v Nato. Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov pa je danes opozoril, da sta Finska in Švedska z odločitvijo o vstopu storili resno napako, ki bo imela daljnosežne posledice in bo korenito spremenila razmere v svetu.