Dragocen knjižni fond vrnili v hrambo Besenghijeve palače

Izolski župan Danilo Markočič in zastopnik Župnije Izola Janez Kobal sta podpisala sporazum o hrambi dragocenega knjižnega fonda. 2986 enot knjižničnega gradiva, izvorno iz zapuščine Pasquala Besenghija degli Ughi in izolske župniške knjižnice, so tako vrnili v prenovljene ter ustrezno opremljene prostore izolske Besenghijeve palače.

IZOLA > Knjižnično gradivo vključuje 30 knjig iz 16. stoletja, 126 knjig iz 17. stoletja, 1410 knjig iz 19. stoletja in 16 rokopisov. Več kot polovica je teoloških in verskih, v drugo večjo skupino sodijo dela s področja medicine, sledijo klasiki.

Najdragocenejša med njimi je knjiga Isolario dell'atlante veneto iz leta 1696, delo Vincenza Marie Coronellija. Isolario je pomemben tako s kartografskega kot z zgodovinskega vidika, saj zemljepisne karte, ki jih vsebuje, zelo nazorno in natančno prikazujejo administrativno organiziranost Istre v času Benetk, so sporočili z izolske občine.

Tako imenovana Besenghijeva knjižnica se je do leta 1952 nahajala v župnišču znotraj Besenghijeve palače. Kasneje je palača pripadla župniji in z njo tudi knjižnica. V povojnem obdobju so jo premestili v izolski kulturni dom ter za tem v dislocirana skladišča koprske knjižnice.

Leta 1993 je bilo knjižno gradivo ob prizadevanju Obalne samoupravne skupnosti za italijansko narodnost in Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola, ki sta zagotovili tudi denar za katalogizacijo, popis in selitev gradiva, ter Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper vrnjeno v izolsko palačo Besenghi.

Letos je občina spodnje prostore palače prenovila in uredila za namene knjižnice in pri tem zagotovila ustrezne klimatske pogoje, zatemnitev in požarno varstvo za hrambo gradiva. Celotna naložba je znašala okoli 52.000 evrov.

S podpisom sporazuma župnija in občina soglašata s tem, da knjižnica ostane v posesti in uporabi občine, medtem ko občina zagotavlja, da bo z gradivom ravnala v skladu s strokovnimi priporočili in standardi bibliotekarske stroke. Obenem se je občina zavezala, da bo Mestna knjižnica Izola fond inventarizirala in ga katalogizirala v bibliografskem sistemu COBISS.

Knjižni fond bo tudi v bodoče javno dostopen za vpogled, raziskovanje in uporabo najširši javnosti, kar bo v domeni mestne knjižnice. Besenghijevo knjižnico so popisali in strokovno uredili bibliotekarji koprske osrednje knjižnice ter Mestne knjižnice Izola, pri čemer gre posebna zasluga bibliotekarju Ivanu Markoviću.

Coronellijev Isolario in sedem manj pomembnih knjig oziroma rokopisov še vedno hrani Osrednja knjižnica Srečka Vilharja. Kot je napovedal župan Markočič, si bo občina prizadevala za dopolnitev fonda v celoti.

---