Anamarija Lampič še ni odpisala SP v Planici
Vodja panoge biatlon na Smučarski zvezi Slovenije je v ponedeljek tudi uradno postal Tomas Globočnik. Nastop funkcije sta zaznamovala prihod slovitega nemškega trenerja Ricca Grossa, doma pa je še bolj odmeval prestop smučarske tekačice Anamarije Lampič v biatlon. V pogovoru za STA je Globočnik razkril videnje razvoja biatlona v naslednjem obdobju.
Globočnik, v karieri skoraj desetletje član slovenske biatlonske reprezentance, pred tem pa reprezentant v smučarskem teku, tudi po aktivni karieri, ki jo je sklenil po sezoni 2002/3, nikoli ni skrival svoje vneme za biatlon. Po 50. rojstnem dnevu pa je aktivno poprijel tudi za delo v zvezi.
»To sem storil predvsem zato, da si ne bom očital, da tega nisem poskusil, da nisem skušal ničesar narediti. To sem si želel že v preteklosti, enkrat sem že imel to priložnost, takrat sem jo zavrnil, drugič je nisem mogel,« pravi Globočnik.
Ta javno nikoli ne kritizira slovenskih reprezentantov, vseeno pa skromno prikima trditvi, da so biatlonski uspehi v zadnjem desetletju vezani na uspehe Jakova Faka. Verjame, da je to možno spremeniti, saj je prepričan, da ima izkušeni del reprezentance veliko možnost za napredek, mladi pa so svojo kakovost potrdili na prvenstvih mlajših kategoriji, zdaj pa potrebujejo strokovno vodstvo, ki jih lahko popelje v elito.
»V eni sezoni se ne da pripeljati tekmovalcev naprej. Vsak ima tudi svoje omejitve, a z dobronamernimi spremembami se da rezultatsko krivuljo obrniti. Garancije za to seveda ni. A vidimo neko perspektivo, vidi jo trener Ricco Gross. Prav tako pa bo še naprej najpomembnejši Jakov Fak, ki mora ostati zdrav, da vleče ta voz naprej in mladim pokaže pot.«
Globočnik izpostavlja, da je težko obljubljati nove šampione, trdno pa je prepričan, da so v slovenski vrsti tekmovalci ki se lahko borijo za uvrstitev vsaj v deseterico in ob dobrem dnevu je dosegljivo tudi presenečenje. »Upam, da bodo novosti prinesle novo motivacijo in novo znanje, kar bo privedlo do dviga rezultatske krivulje.«
V prvi vrsti naj bi za novo znanje poskrbel Gross, ki se je že izkazal v nemški ženski vrsti, pa kasneje v Avstriji in Rusiji. »Imeli smo malo sreče, da je bil prav zdaj prost in da je tudi on videl potencial v slovenski reprezentanci in mlajših generacijah. Tudi sam je našel motiv, da prevzame to zgodbo.«
Na čelu reprezentance je zamenjal Janeza Mariča, ki je lani reševal reprezentanco, ko je prevzel ekipo in jo popeljal na olimpijske igre. Resda so izostali vrhunski dosežki in, kar priznava Globočnik, tudi zato, ker je del sezone zaradi zdravstvenih težav slabše tekmoval prav Fak. Mladi pa so naredili pomemben korak naprej v svetovni eliti. Vodstvo se je kljub temu odločilo za menjavo trenerja.
»Nikakor ni delal slabo in od začetka smo si želeli, da ostane zraven, saj izredno dobro pozna mlajše tekmovalce. Tudi splet okoliščin je pripeljal do menjave in verjetno bi bilo drugače, če bi imel Fak dobro leto. A tudi za Mariča velja, da je delo z Grossom zanj novost in priložnost, da dobi novo znanje in ogromno pridobi. V prihodnje je prav on zanesljivo eden tistih, ki bo kandidiral za vodjo trenerskega štaba.«
V biatlonu so dodobra premešali tudi sestave ekip. Namesto ločene moške in ženske reprezentance so tekmovalci po novem ločeni na združeno moško in žensko ekipo A in B. »Ekipo smo razdelili po naših internih kriterijih in kot ekipo B pripravljamo tekmovalce, ki naj bi dozoreli do zimskih olimpijskih iger 2030. Tudi za dekleta bo tako lažje, res pa je tudi, da sta v ekipi ostali le Polona in Živa Klemenčič, zato smo bili v določene spremembe prisiljeni. Na koncu se nam je pridružila še Anamarija Lampič.«
Prav pri Lampičevi se zastavlja vprašanje, ali se je biatlon vrnil na način delovanja izpred več kot dveh desetletij, ko so aktivno vabili najboljše slovenske tekače v svoje vrste, ali pa je bila to povsem samostojna odločitev tekmovalke.
»Če sešteješ 1 in 1, v Sloveniji ni junaka, da bi pred SP v Planici vabil Lampičevo v svoje vrste. Sama je prišla do nas, nas poklicala, razložila svoje želje in načrte in tukaj so se začeli pogovori o sodelovanju. Zanjo ostaja odprta tudi opcija tekaškega nastopa na domačem SP v Planici, če se bo tako odločila. Našo podporo ima. Želja, da obrne nov list, pa je popolnoma njena in odločila se je, kot se je.«
Prestop Lampičeve je za slovenski biatlon tudi izjemna priložnost za nove uspehe, marketing, promocijo med mladimi. Dejstvo pa je, da bo morala za vse našteto dosegati tudi uspehe. Tudi Globočnik se zaveda, da visoki rezultati niso samoumevni, pričakovanja pri vseh pa so visoka.
»Seveda imam tudi sam mešane občutke. Gre za odmeven prestop, tekmovalka je vajena vrhunskih dosežkov, zato je tudi odgovornost velika. Moramo pa ostati realni. Jasno je, da v prvi sezoni ne more pričakovati dosežkov iz teka. Dodano je streljanje, a tudi za to je optimalna rešitev Ricco Gross, ki te situacije pozna iz nemške reprezentance.«
A enak pristop kot pri Lampičevi velja za celotno reprezentanco. »Vsekakor je treba iz ekipe izvleči maksimum. In vse spremembe delamo v dobri veri, da bodo res delovale,« je v pogovoru za STA še dejal Globočnik.
