Z ministrstva za izobraževanje so sporočili, da se je v Ukrajini ponoči zgodil obsežen kibernetski napad na spletne strani vlade. Da več spletnih strani še vedno ni dosegljivih, med njimi tudi spletna stran zunanjega ministrstva in vlade, tudi poročajo tuje tiskovne agencije. Ministrstvo meni, da gre za globalni napad, preiskava pa je že pod drobnogledom posebne enote policije za kibernetski kriminal, so sporočili. Zaenkrat ni znano, kdo je odgovoren za napad, visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko EU Josep Borrell pa je iz Bruslja sporočil, da bo EU nudila svojo pomoč.
Po poročanju ukrajinskih medijev se je pri zunanjem ministrstvu sprva pojavilo sporočilo v ruščini, poljščini in ukrajinščini, ki je med drugim namigovalo na to, da je napad odgovor na prozahodno stališče Ukrajine. Zapisano je bilo tudi, da so izbrisali vse osebne podatke in da ne bo mogoče znova priti do njih, hkrati pa so v sporočilu trdili, da so vse osebne informacije sedaj javne.
Zgodilo se je, česar so se najbolj bali
EU je ob tem sklicala sestanek političnega in varnostnega odbora, na katerem bodo članice Unije preučile možnosti za ukrepanje v odzivu na napad na spletne strani ukrajinske vlade, ki si zasluži obsodbo, je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell, ki je zatrdil tudi, da bodo uporabili vsa sredstva. V tem primeru bodo uporabili kibernetske enote za hitro odzivanje, pomoč pa bodo ponudili tudi v okviru kibernetskega projekta v sklopu okrepljenega stalnega obrambnega sodelovanja (Pesco). Švedska zunanja ministrica EU Ann Linde je izrazila zaskrbljenost nad dogodkom, saj so se po njenih besedah tega najbolj bali. “Videti moramo, kdo je odgovoren, a EU mora biti v primeru ruskih napadov na Ukrajino zelo ostra in trdna,” je dodala.
Diplomatski pogovori za reševanje ukrajinske krize so v teku
Kopičenja ruskih sil ob in v Ukrajini se zaostrujejo, zato se danes na to temo nadaljuje razprava zunanjih ministrov EU, sicer pa so od začetka tedna potekali tudi pogovori zahodnih partneric z Rusijo v različnih formatih, ki pa niso zagotovili preboja. Diplomatski pogovori za reševanje ukrajinske krize so se začeli v ponedeljek v Ženevi s pogovori ZDA in Rusije, nadaljevali so se v sredo v Bruslju, ko se je srečalo 30 članic zveze Nato in Rusije, v četrtek pa so se o tem pogovarjali na Dunaju v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
Borrell vztrajno zavrača kritike, da Evrope ni za pogajalsko mizo, češ da se te dni z ZDA zelo tesno usklajujejo na vseh ravneh, da so stiki boljši kot kdaj koli. Ob tem poudarja, da imajo zagotovila, da ne bo nikakršnih odločitev o evropski varnosti brez tesnega sodelovanja z Evropo.
Tanja Brkić