Drugače kot pri denarju so medsebojni odnosi tisti, ki morajo po končani gradnji še ostati. To pa še zdaleč ni preprosto in samoumevno.

Gradimo že dobri dve leti in hiša je skoraj končana. Dela je sicer še veliko, a v primerjavi s preteklimi projekti so to le še nianse, o katerih na začetku sploh nisem razmišljal. Zdaj prihaja čas, ko predajam štafetno palico boljši polovici, ki bo prevzela estetsko dodelavo in  »finiširanje«.  Lahko rečem, da sva zadovoljna, saj sva ne glede na občutke med gradnjo hitro zgradila hišo in ostala sva skupaj.

Pred gradnjo sem si zadal, da bo družina vedno prva in da mi hiša ne bo vzela vsega časa. Z odločenostjo »jaz pa ne bom živel samo za gradnjo hiše« smo se spustili v projekt. Že kmalu je to moje prepričanje klavrno propadlo. Najprej banka in potem izvajalci s svojimi roki so me silili, da sem ves svoj čas zunaj službe prebil na gradbišču. Finančnih težav sicer ni bilo, saj se je denar za stroške  črpal po načrtu iz kredita. Tudi z izbranimi mojstri načeloma ni bilo težav, sta pa bili potrebni koordinacija in izvedba vmesnih del med večjimi gradbenimi fazami.

Ne da bi se posebej zavedala, sva se začela utapljati v obveznostih in opravilih. Dveletnemu fantku se je med gradnjo pridružila še sestrica. Tako smo imeli službo, skrb za dom, malčka, dojenčka in hišo v tretji gradbeni fazi. Vsak na svoji fronti, eden doma, drugi na gradbišču. Pogosto je bilo tako, da sva se videla šele zvečer, ko sem prišel domov. Tudi vikendi niso prinesli olajšanja. Dela je toliko, da ponoči ne spiš, zjutraj bi najraje začel že takoj ob svitu. Vsa domača opravila običajno pritičejo ženi. Skrb za dom in otroke, občasno tudi za delavce na gradbišču.

Prosti čas je bil le še oddaljen spomin. V glavi nisem imel nič drugega kot samo misel na to, kaj vse je treba pripraviti za naslednjega mojstra.

Prosti čas je bil le še oddaljen spomin. V glavi nisem imel nič drugega kot samo misel na to, kaj vse je treba pripraviti za naslednjega mojstra. Preostali del družine si želi, da bi bilo drugače. Želijo si, da bi več časa preživeli skupaj. Skupno druženje lahko hitro postane le še ena od obveznosti, ki jo moraš izpolniti, saj si z mislimi povsem drugje. Tudi pri meni je bilo tako in bilo je narobe. Rešilo naju je to, da je bila ona tista, ki je več popuščala in se prilagajala divjemu tempu.

Spremenila se je tudi percepcija, kaj je luksuz. Kresala so se mnenja, kaj je v tistem času res treba kupiti in ali naj raje denar namenimo za hišo. Tukaj sva bila pogosto različnih mnenj, največkrat meni so se nekateri nakupi zdeli nepotrebni. Ni nujno, da so bili zneski veliki, v času, ko so nesoglasja večja in bolj pogosta, je lahko vsaka malenkost kaplja čez rob. Tudi to sva nekako prebrodila. Kakšen evro gor ali dol, tudi če se mi je zdelo, da bi s kakšnim nakupom lahko počakali in kupili drugje ceneje, je bilo prav, da sem tudi jaz kdaj popustil. Če se ozreva nazaj, šele zdaj bolj jasno vidiva celotno sliko. Toliko je drobnih nepomembnih odločitev, ki lahko vsaka po malo krhajo že tako obremenjen odnos. Predvsem za moški del je pomembno, da ne zateguje preveč pasu in ne pretirava v skrajnosti varčevanja in namenski porabi denarja. Kakšen dražji kos oblačila za otroka ali bogokletno zapravljanje denarja v restavraciji v času gradnje ne bo finančno spodkopalo projekta. Ti koraki so lahko kot ventil, ki sprosti napetosti in razbije monotonost vsakdana.

!!galerija!!

Skrb za otroke in stres, povezan z naraščajem, sta vedno prisotna in najbolj intenzivna v času največjih del na hiši.  Imava to srečo, da so pri gradnji pomagali tudi starši. Varstvo otrok ali morda samo malenkost, kot je podpis ob prevzemu blaga na gradbišču, so dejanja, za katera sva zelo hvaležna. Na tem področju nama je bilo prihranjenih kar nekaj živcev. Ni pa zunanja okolica vedno prizanesljiva. Največ nasvetov imajo tisti, ki sami niso nikoli gradili ali vsaj delali več stvari hkrati dlje časa. Ključno je  v takšni situaciji pravilno reagirati. Kljub strastni želji, da bi vsevednežen odgovoril, kar jim gre, je bilo bolje, da sva z mirnim nestrinjanjem in spremembo teme pogovora ohranila dobre odnose.

Za uspeh je treba znati sodelovati v času improvizacije.

Pravijo, da je za uspešen projekt nujna dobra organizacija. Se strinjam. Ni pa to ravno težava, saj je načrtovanje običajno izvedeno še v času miru, ko je časa dovolj. Za uspeh pa je treba znati sodelovati v času improvizacije. Ni nama vedno šlo po planu, sva pa morala najti rešitev in pot naprej. Ko imaš občutek, da že ves svoj čas vložiš v projekt in še vedno ni dovolj, kar iščeš nekoga, da ga okriviš za nastalo situacijo. V teh trenutkih je pomembno, kako se nasprotna stran odzove. Zdaj ugotavljava, da burni odziv ni pravi.  Če je druga stran s preudarnostjo umirila strasti, sva se največkrat izognila sporu.

Za uspešen zaključek gradnje hiše sta potrebna dva, ki si to želita. Le eden z željo po novi hiši ni dovolj. Ne predstavljava si, kako bi nama uspelo brez skupne usmeritve k enemu cilju. Dobro se spominjava časov pred gradnjo, ko sva mislila, da sva polno zasedena. Med gradnjo se prioritete spremenijo, pa naj si to želimo ali ne. Kljub vsemu pa je to tudi čas ustvarjanja novih spominov. Želiva si, da bi jih bilo še več, a zaradi hitrega tempa nismo ustvarili dovolj priložnosti za to. Se pa tudi to počasi spreminja. Bolj ko gre proti koncu, več je časa za naju, za otroke, za vse nas.

Zato, spoštovani gospodje graditelji, ko boste v največji gneči in bi mogoče eno popoldne le lahko končali prej, vzemite si čas in peljite svojo drago na večerjo v dvoje, v kino ali na Jana Plestenjaka. Za hec dvignite nekaj denarja in ji ga dajte, naj si kupi nekaj lepega. Z mislijo, da se vam je čisto zmešalo, bo verjetno izkoristila priložnost in odšla po nakupih. Ali še dodatek, pojdite z njo in ji povejte, koliko vam pomeni in je pomembna, ker skrbi za vas, dom in družino! Glejte to kot na investicijo v dobre odnose, ki jih, ne vedno po vaši krivdi, zanemarjate. Ne glede na vse, kar bodo zdaj mnogi rekli, tudi z denarjem si lahko pomagamo.

Za uspešen zaključek gradnje hiše sta potrebna dva, ki si to želita. Le eden z željo po novi hiši ni dovolj.

In drage gospe graditeljice, ko bo vaš partner v največji gneči in več dni zapored odsoten, imejte v mislih, da je na gradbišču. Ne gara le zase, ampak tudi za vas. V vaše roke prepušča skrb za dom in družino, ker vam zaupa. Vaše delo ceni, čeprav vam tega ne pove takrat, ko bi si ve to želele. Večji del ohranjanja in gradnje odnosa bo na vas. Ni potrebno veliko. Le občasna pohvala, ko pride utrujen domov. Ali pa mu prinesite hladno pivo na gradbišče. Karkoli, le da bo še pogled prijazen.

Pri gradnji nikakor ni vse slabo in težko. Lepi trenutki prevladujejo in so nepozabni. Sama jih rada ujameva v objektivih, ker ob fotografijah spoznava, kaj vse sva že naredila in kako napredujeva. Verjetno bo ob koncu nastal tudi kakšen album, ki bo obujal lepe spomine na čas gradnje našega doma.