Boomerji, milenijci in zoomerji – generacijski konflikt

Precej pogost očitek obravnavanja generacijskega konflikta v smislu boomerji vs. milenijci vs. zoomerji je domnevna omejenost teh pojmov na ameriški kontekst (med baby boomerji in milenijci obstaja še ena generacija, t. i. generacija X (1965 - 1980), katere vpliv na žalost na dolgi rok ne seže dosti dlje od popkulture 90-ih oz. se precej sklada in ujema s pogledi milenijcev). Očitek ni brez dobre podlage, saj se v javnem diskurzu pogosto nekritično prevzame ameriško terminologijo oz. ameriške mejnike in ključne dogodke za posamezne generacije. 

Mejniki v življenju slovenskih milenijcev so bili denimo zelo drugačni od svojih ameriških sodobnikov; slovenska tranzicijska družba 1990-ih, ki je istočasno doživljala visoko gospodarsko rast in vztrajno približevanje Evropski uniji (visok razlog za optimizem tistih let) na eni strani, skupaj s propadom velikega dela industrije in njihovih krajev na drugi, ni primerljiva z ameriško družbo v istem časovnem obdobju, ki je bilo med najbolj mirnimi in stabilnimi v zadnjih 200 letih.

To pa še ne pomeni, da med izkušnjami različnih držav ne obstajajo močne povezave, zaradi katerih medgeneracijski konflikt presega meje posameznih držav. Povojni "baby boom" ali eksplozija rodnosti v razvitem svetu (vključno s celotnim vzhodnim blokom in Japonsko) med 1945 in 1960 je univerzalno prisoten v demografski statistiki teh držav in je kot tak oblikoval tako popularno kulturo kot tudi politični prostor. Povojna relativna politična stabilnost (v primerjavi s kriznim medvojnim obdobjem) in visoka gospodarska rast (v primerjavi z medvojnim obdobjem so celo države vzhodnega bloka doživljale zavidanja vredne vrednosti rasti) sta spodbudili visoko stopnjo rodnosti. 

Do današnjih dni je ta visoki porast rodnosti viden v nadpovprečno visokem odstotku prebivalstva, ki ga predstavljajo "baby boomerji" v razvitem svetu in skoraj razvitem svetu. To generacijo dodatno povezuje izkušnja razpadanja t. i. tradicionalnih vrednot družbe; predvsem v 60-ih in 70-ih letih so se splošne družbene vrednote in hierarhije temeljito in docela spremenile. Baby boomerji so bili prva generacija, ki je svojo družbeno vlogo jemala kot boj "mladih" (samih sebe) proti "starim", vsem, ki so bili stari nad 30 let. To ločevanje je zelo pomembno vlogo igralo tudi pri procesu slovenske osamosvojitve in razvoju slovenskega punka (vsakemu, ki ga zanima več, toplo priporočam film Outsider).

Milenijce povezuje dejstvo, da so otroci baby boomerjev in računalniške revolucije

Milenijce po svetu povezujeta dve dejstvi: da so otroci baby boomerjev in računalniške revolucije. Računalniki in povezana elektronika (videorekorderji, walkmani in discmani, Nintendo in PlayStation) so za milenijce isto kot za baby boomerje katodna televizija (ali osebni avtomobil) in za zoomerje njihov novi iPhone. Tudi če si jih niso mogli privoščiti, so zanje ostali nekaj, kar so si želeli in kar bi bilo simbol njihovega uspeha. Milenijci so vse hitrejšo digitalizacijo družbe izkoristili "na polno" in ustvarili Facebook, Instagram in Twitter, hkrati pa tudi platforme, kot so AirBnB, TripAdvisor, DeviantArt, Reddit in seveda Sci-Hub ter Piratebay. 

Ideja, da bo informacijska družba omogočila povezovanje celotnega človeštva in premostitev njegovih tegob, je zelo ukoreninjena v milenijski generaciji. Milenijsko generacijo po vsem svetu povezuje tudi njen spor z baby boomerji; pravice LGBTQ, stanovanjska problematika, delo od doma, odziv na COVID-19, izbira med družino in kariero itd. so točke konflikta med starimi in mladimi od San Francisca do Tokia. Ironično je, da je večina obtožnic, ki jih milenijci očitajo baby boomerjem, zelo podobnih tistim, ki so jih 50 let prej na svoje starše metali baby boomerji - da so brez razumevanja, ignorantski, trmasti, zastareli, zaostali.

Ločnice med milenijci in zoomerji so zelo jasne

Še pred nekaj leti je beseda 'milenijec' bila sinonim za 'mlad človek'. Temu več ni tako - na prizorišče je vstopila generacija Z ali zoomerji. Čeprav so za starejše ljudi (baby boomerji) razlike med milenijci in zoomerji kvečjemu kozmetične, so ločnice v resnici zelo jasne. Če so milenijci generacija videorekorderjev, je pri zoomerjih njihov tehnološki talisman nedvomno iPhone. Povprečnega pripadnika generacije Z ne moremo dojeti brez dejstva, da je že od svojega zgodnjega otroštva obdan z digitalnimi tehnologijami, od svojih šolskih dni pa ima tudi svoj lasten pametni mobilni telefon. Čeprav je pametni telefon bil ideja in izum boomerja (Steve Jobs) in so temeljne elemente današnje izkušnje njegove rabe ustvarili milenijci (Instagram, YouTube, Spotify itd.), so njihov polni potencial ponotranjili šele zoomerji - iPhonovi otroci. 

Pogled v svet generacije Z ni težko dobiti - vse, kar potrebujete, je pol ure videov na TikToku, ki je za razliko od Instagrama in Facebooka prvo omrežje, na katerem tempo in okus narekujejo zoomerji in ne milenijci. Odnosa med milenijci in zoomerji ne moremo opisati enoznačno; po določenih plateh je med generacijama opazna visoka mera solidarnosti (boj za enakopravnost v družbi, stanovanjska problematika, okolje, prezir do boomerjev), drugje pa zelo visoke napetosti - za mnoge milenijce so zoomerji nerazumljiva kombinacija hiperaktivnosti, globoke depresije in čiste anarhije, za zoomerje pa so milenijci zateženi, pretenciozni, leni, hinavski in, seveda, cringe.

Ali vsi milenijci prezirajo boomerje? Ali se vsi zoomerji smejejo milenijcem? 

Prav gotovo ne. Vendar zgoraj opisana dejstva in napetosti nedvomno obstajajo in ne samo na družbenih omrežjih, temveč tudi v materialnem svetu. Na političnem odru je, ob podrobni analizi, hitro vidno, kateri kandidat pripada kateri generaciji oz. iz katere generacije prihajajo njegovi podporniki. Prav tako je v sodobni poslovni kulturi med največjimi izzivi za vse kadre tisti: kako v delovno okolje vključiti nove generacije in ne ob istem času razjeziti starejše. 

Zaradi konfliktnosti in nasprotij se marsikateri predstavnik neke starostne skupine postavi v svoj lasten svet, v katerem v praksi ni mesta za denimo njegove vnuke ali starše. Če karikiram: mladi televizijo uporabljajo za Netflix, starejši pa za Dnevnik. Starejšim se zdi Netflix (in njegove serije) nerazumljiv in rahlo otročji, mladim pa Dnevnik izpade dolgočasen in neuporaben - obe viziji sta seveda napačni in škodljivi.

Pred materialnimi posledicami konfliktov med generacijami si ne smemo zatiskati oči ali razglašati, kot mnogi v Evropi, da smo to samo prenesli iz Amerike in da z nami to nima zveze. V času, ko nam pretita recesija in morebitna dolgoročna gospodarska stagnacija, ob hkratni okoljski krizi in politični nestabilnosti, nam generacijska trenja ne morejo koristiti. Če so smiselne rešitve za nastale težave: gradnja novih stanovanjskih naselij, širitev javnega prevoza, tranzicija na električne avtomobile, digitalizacija javne uprave, delo od doma - združljive z ideologijo skoraj celotnega političnega spektra, potem postanejo predmet generacijskih sporov. To bi lahko bilo usodno za našo spopadanja z izzivi prihodnosti. Obratno - razumevanje potreb in razlik v izkušnjah med generacijami bi ustvarilo dobro podlago in temelj, da lahko s skupnimi močmi premagamo ovire, ki stojijo pred nami.