Raziskave kažejo, da večja raznolikost in vključenost podjetjem pomagata dosegati boljše poslovne rezultate, vendar ima to lahko stranske učinke na ozračje v podjetjih. Je za podjetja v Sloveniji smiselno prizadevati si za višjo raven raznolikosti, ki jo imajo podjetja v tujini, delujoča v precej bolj raznovrstnih družbah? Čeprav smo kot družba tudi pregovorno nenaklonjeni spremembam, se tudi naša družba spreminja in postaja še bolj raznolika. Tisti, ki bo to prej sprejel, to živel, bo več žel, in to na različnih področjih. Tudi pri boljših odnosih v podjetju, kjer se marsikje že dolgo išče oseba ali osebe, ki bi se intenzivno ukvarjale s tem.
Statistika, o kateri je govor v članku, namreč kaže, da je načrtno povečevanje raznolikosti v organizaciji smiselno, prinaša boljše poslovne rezultate, hkrati pa to vpliva na ozračje v podjetju. Mladi pri iskanju zaposlitve iščejo podjetja, ki delujejo v skladu z njihovimi vrednotami, zato je za podjetja pomembno, da prisluhnejo družbenim smernicam, ki nakazujejo, da se raznolikost povečuje, želja po prispevku posameznika k iniciativam ESG pa raste. Hkrati jedro večjih podjetij še vedno pomenijo izkušenejši zaposleni, ki bi ob izrazitejših spremembah potrebovali daljši čas za prilagoditev. Zato je za podjetja pomembno, da se sprememb lotevajo taktno.
Podjetja v Sloveniji v zadnjih letih intenzivno vključujejo svoje cilje na področju raznolikosti in vključenosti v svoje strategije in interne politike. Ozaveščanje zaposlenih in tovrstna samopromocija se povečujeta, kar pritegne mlade iskalce zaposlitve. Vseeno pa to ni dovolj in bo treba obljube izpolniti tudi v praksi, kar se kaže kot večji izziv. Vodje v takšnih podjetjih večinoma prihajajo iz generacije X in nemalokrat se zgodi, da zaveze o raznolikosti in vključenosti ne zaživijo, saj vodje v pomembnost njihove dejanske vpeljave ne verjamejo. Tudi zato, ker je bilo njihovo podjetje v preteklosti uspešno tudi brez različnih politik vključenosti. Pa bo tako tudi v prihodnje? Lahko, ni pa nujno. Sploh brez nekaterih sposobnih (mladih) kadrov, ki čedalje bolj ne želijo delati v okolju, v katerem se tovrstne vrednote ne spoštujejo.
Tuja podjetja so pri vpeljavi tovrstnih politik bolj aktivna in že dlje ciljno vključujejo raznovrstne skupine ljudi v svoje delovne procese. Nemško podjetje SAP denimo že od leta 2013 vodi program Autism at Work, prek katerega spodbujajo zaposlovanje ljudi z avtizmom. Na evropski ravni je po ocenah več kot 80 odstotkov ljudi z avtizmom brezposelnih, ne glede na to, da so pogosto dobro izobraženi in imajo specifična znanja, ki bi podjetjem koristila – sploh v času, ko je (dober) kader težko pridobiti. SAP je med tovrstnimi zaposlenimi dosegel zelo majhno fluktuacijo, okoli desetodstotno, kar dodatno spodbuja sprejemanje raznolikosti na delovnem mestu.
Poleg jasne postavitve ciljev sta v procesu vpeljave različnih politik na področju raznolikosti in vključenosti vzpostavitev in spremljanje merljivih kazalnikov izjemnega pomena. Kazalniki morajo biti več kot številke, ki jih podjetja vključijo v interna poročila ali posredujejo zunanjim agencijam, ki pripravljajo različne lestvice zastopanosti raznolikih skupin v podjetjih. Vodje morajo biti ustrezno nagrajeni za dosežen napredek, hkrati pa jih mora zanemarjanje teh kazalnikov »boleti«.
Ne nazadnje je za vodstva podjetij nujno zagotoviti okolje, v katerem se vsi zaposleni – stari in novi – počutijo varno in lahko delujejo v območju psihološke varnosti in udobja ter tako skupaj lažje in bolje poskrbijo za dobičkonosno poslovanje in rast podjetja. Glede na družbene trende in dokaze, da je večji poudarek na vključenosti in raznolikosti za podjetje najpomembnejši, je le vprašanje časa, kdaj se bodo podjetja v Sloveniji morala začeti bolj aktivno ukvarjati s temami, s katerimi se v tujini ukvarjajo že dalj časa. Zgolj zadovoljiti neke kvote gotovo ne bo dovolj in ne bo dalo boljših raznovrstnih rezultatov.
Luka Šepec je svetovalec pri družbi Kearney.
Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.