Slovenija ima na voljo dva meseca, da se odzove na uradni opomin oziroma da sprejme ustrezne ukrepe.

"Namen obeh direktiv je posodobitev pravil o avtorskih pravicah ter omogočiti potrošnikom in ustvarjalcem, da kar se da izkoristijo digitalni svet." Foto: EPA

Slovenija je med 23 državami članicami, ki jih je Evropska komisija pozvala, da posredujejo informacije o prenašanju pravil v okviru direktive o avtorskih pravicah v nacionalno zakonodajo, so sporočili s predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Prav tako je Slovenija med 21 državami, ki so pozvane, da posredujejo informacije o prenosu direktive o televizijskih in radijskih programih v nacionalno zakonodajo.

Sorodna novica Rok za prenos direktive EU-ja o avtorskih pravicah samo še do 7. junija

Ker omenjene države niso posredovale informacij o prenosu teh direktiv v nacionalno zakonodajo ali so to storile pomanjkljivo, je Evropska komisija s pošiljanjem uradnih opominov začela postopke za ugotavljanje kršitev.

Rok za prenos pravil v nacionalno zakonodajo je potekel 7. junija. Države članice imajo na voljo dva meseca, da se odzovejo na uradni opomin oz. sprejmejo ustrezne ukrepe, sicer jim lahko Evropska komisija pošlje obrazložena mnenja, so še sporočili s predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

"Namen obeh direktiv je posodobitev pravil o avtorskih pravicah ter omogočiti potrošnikom in ustvarjalcem, da kar se da izkoristijo digitalni svet. Nova direktiva o avtorskih pravicah varuje ustvarjalnost v digitalni dobi in prinaša konkretne koristi državljanom, ustvarjalnemu sektorju, medijem, raziskovalcem, izobraževalcem in ustanovam na področju kulturne dediščine v EU-ju. Hkrati bo nova direktiva o televizijskih in radijskih programih evropskim medijskim hišam olajšala ponujanje spletnih storitev prek meja," so še zapisali v sporočilu za javnost.

"Kot edina članica EU-ja nismo imeli javne razprave"
Za STA se je na dogajanje odzval direktor kolektivne organizacije Aipa Gregor Štibernik. Zapisal je, da je dejstvo, da je pandemija terjala svoj davek, saj so postopki implementacije bodisi zastali bodisi bodo izjemno upočasnjeni, kot se je zgodilo v Sloveniji. Opozarja, da v letu in pol, "odkar je bila zainteresirana javnost prvič pozvana k podaji predlogov, kot edina članica EU-ja nismo imeli javne razprave." Zgolj enostransko pisno podajanje predlogov in pripomb pa zakonodajni postopek zreducira na raven upravnega postopka, čeprav bi moral biti bogata izmenjava idej. "Pandemija ne sme biti izgovor, saj so na voljo mnoga druga orodja, prek katerih lahko diskutiramo o izzivih, ki jih direktivi prinašata," je zapisal.

Sorodna novica Razprava o dilemah direktive EU-ja o avtorskih pravicah: Kako jo bo implementirala Slovenija?

Upa, da bodo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) čim prej začeli strokovno vodene diskusije z vsemi udeleženci, saj si tudi uporabniki ne želijo ohranjati sedanjega stanja, ki dolgoročno škodi interesom ne samo avdio-vizualne industrije, temveč zaradi multiplikativnih učinkov le-te, škodi tudi slovenskemu gospodarstvu, turizmu, gostinstvu, preostalim storitvenim dejavnostim in Sloveniji na splošno.

"Sadove implementacije bomo želi nadaljnja desetletja"
Štibernik meni, da generacijska priložnost za ureditev razmer imetnikov pravic v digitalnem okolju terja aktivnejši pristop, saj bomo sadove implementacije želi nadaljnja desetletja. Opozoril je tudi, da je Google v sodelovanju z MGRT-jem predstavil pobudo Grow Slovenia with Google, katere cilj je prispevati k okrevanju in razvoju slovenskega gospodarstva ter pospešiti digitalno preobrazbo kot odgovor na pandemijo covida-19.
Štibernik upa, da bo ta preobrazba kot odgovor na pandemijo prinesla tudi ustrezna nadomestila imetnikom pravic, katerih dela brez ustreznih nadomestil platforme izkoriščajo že desetletje in več, do ustvarjalcev, brez katerih bi bile te platforme veliko manj obiskane, pa pride zelo malo denarja.