Pogajanja med kmeti in ministrstvoma brez napredka
Današnja pogajanja kmetijskih organizacij ter ministrstvoma za kmetijstvo in naravne vire glede zahtev kmetov, med drugim o velikosti območij Natura 2000 in predlaganih novostih v zakonu o zaščiti živali, niso prinesla napredka. O Naturi se bodo še pogovarjali, glede zakonskih sprememb bo vlada mnenje sprejela v četrtek. Pogajanja bodo nadaljevali prihodnji teden.
»Pogajanja so na mrtvi točki,« je po današnjih pogovorih na kmetijskem ministrstvu povedal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.
Na mizi so imeli novelo zakona o zaščiti živali, katere predlog je v postopek DZ vložila poslanska skupina SD, in velikost območij Nature 2000.
Zahteva po umiku določb o kamerah v klavnicah
in pooblaščenih svetovalcih
Predstavniki kmetov zahtevajo, da se iz predloga novele umakne določilo, da bi morale biti v klavnicah nameščene kamere. Menijo namreč, da v nasprotnem primeru ne bodo dobile ljudi, ki bi bili pripravljeni delati, in se bodo klavnice zapirale.
Ne strinjajo se tudi s predvidenimi določbami o pooblaščenih svetovalcih, ki bi lahko po 40-urnem usposabljanju med drugim na kmetijah ugotavljali morebitne nepravilnosti, in zahtevajo njihov umik iz predloga.
Ministrstvo je po Medvedovih besedah pojasnilo, da bo vlada mnenje o poslanskem predlogu novele sprejela v četrtek, nanj pa bodo predstavniki kmetov nato odgovorili.
Nadaljevanje pogajanj prihodnji teden
Kmetje zahtevajo, da se območja Nature 2000, ki jih je po podatkih spletne strani natura2000.gov.si v Sloveniji 355, pokrivajo pa dobrih 37 odstotkov ozemlja države – zmanjšajo. »Povprečje EU je 18 odstotkov, Avstrija ima 15 odstotkov (ozemlja države vključenega v Naturo 2000),« je primerjal Medved.
Zahtevajo tudi, da se ne uvede ostrejši režim kmetovanja na delu teh območij ter da se ne povečajo površine okoljsko občutljivega trajnega travinja znotraj Nature s sedanjih okoli 21.000 hektarov na predvidenih 33.000 hektarih.
O teh zahtevah se po Medvedovih besedah še pogovarjajo. Nadaljevanje pogajanj bo predvidoma prihodnji teden.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so pojasnili, da so pogovori potekali v dveh skupinah glede na vsebinske sklope. »Udeleženi strani sta si izmenjali stališča do določenih odprtih tem ter začeli iskati rešitve po posameznih odprtih vsebinskih točkah.« Ministrstvo samo nadaljevanje pogovorov in zaznan premik pri nekaterih vsebinskih delih razume kot »spodbudo in pozitiven pristop obeh strani k cilju iskanja rešitev v korist kmetov«. Pogovori se bodo nadaljevali prihodnji teden, so sporočili.
Današnja pogajanja so bila prva po protestu kmetov v Ljubljani 25. aprila, ki so ga pripravili po tistem, ko so sredi aprila zapustili pogajanja, za katera so se dogovorili po prvem protestu v več krajih po državi, med drugim tudi v prestolnici, 24. marca.
Predstavniki kmetov so pred prvim protestom predstavili osem zahtev. Med drugim so zahtevali, naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, naj se ponovno prouči in zmanjša območja Nature 2000 ter območij občutljivega trajnega travinja, naj se podnebni in okoljski ukrepi, zapisani v strateškem načrtu skupne kmetijske politike, izvajajo tako, da bodo dostopni kmetu, uporabni, izvedljivi in trajnostni.
Zahtevali so tudi jasne in enostavne pogoje izvajanja ter administrativno nezahtevne ukrepe ter to, da prehranska varnost Slovenije ne bo podrejena »okoljevarstvenim avanturam«, da se ne uvajajo novi davki, da se vsa neposredna plačila in ostala sredstva usklajujejo z inflacijo ter da se kmetijstvu namenjena sredstva skupne kmetijske politike v celoti obdržijo v kmetijstvu oz. kmetijskem sektorju.
Na drugem protestu so med drugim tudi zahtevali, da se zmanjša populacija zveri in divjadi, da se uredi zaščita najboljših kmetijskih zemljišč ter zavrnejo uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, poleg tega želijo umik omenjenih zanje spornih določil predloga novele zakona o zaščiti živali.
