Akter diktature z odprto denarnico
Večni britanski prestolonaslednik je po poročanji medijev na Otoku dobil tri milijone evrov za eno od svojih dobrodelnih organizacij od katarskega poslovneža šejka Hamada bin Džasima bin Džaberja Al Tanija. Dobrodelni Arabec naj bi v letih od 2011 do 2015 kovček, torbo in nakupovalne vrečke, napolnjene z bankovci po 500 evrov, ob treh različnih priložnostih osebno predal princu Charlesu v njegovi londonski rezidenci.
Katarski šejk, po različni virih star 62 ali 63 let, je, tako kot vsi, ki v tej zalivski diktaturi kaj veljajo, član vladajoče družine oziroma večtisočglavega plemena Al Tani. Država dejansko ni država v smislu, kot jo razumemo v na primer Evropi, ampak zasebni fevd Al Tanijev. In Charlesov donator Hamad ni samo eden od članov plemena, ampak eden od njegovih vodilnih predstavnikov. Dolga leta, od 1992 do 2013, je bil katarski zunanji minister, v letih od 2007 do 2013 pa hkrati še premier Katarja, enega najbolj nedemokratičnih, a zaradi nafte in plina tudi enega najbogatejših delov sveta.
Katar je ena najbolj nedemokratičnih, a zaradi nafte in plina tudi ena najbogatejših delov sveta.
Tako kot aktualni vladar Katarja emir Tamim bin Hamad Al Tani – ta je bil prejšnji mesec na obisku pri slovenskem predsedniku Borutu Pahorju – je tudi šejk Hamad iz sorodstva ustanovitelja države Jasima bin Mohameda Al Tanija. Vendar ni njegov potomec, ampak potomec njegovega brata. To mu ni omejilo možnosti, da bi se povzpel v državni vrh. Že od 1982 se je vzpenjal skozi zapleteni oblastni labirint Al Tanijev, kjer noben član nikoli ne ve, ali ga za ovinkom čaka nov vzpon ali padec.
Kot zunanji minister je bil šejk Hamad eden od pomembnih akterjev državnega udara, s katerim je oče sedanjega emirja leta 1995 odstavil svojega očeta, ko je bil ta na počitnicah v tujini. Za nagrado je HBJ, kot mu pravijo, ne samo ostal na položaju, ampak zelo okrepil svojo moč. Dobil je namreč nadzor nad približno 220 milijard evrov vrednim državnim investicijskim skladom, ki ga Al Taniji polnijo z naftnim in plinskim denarjem. V letih od 2000 do 2013 je poskrbel, da je njihov kapital kupil ali stopil v lastništvo številnih nepremičnin v britanski prestolnici, na primer poslovne stolpnice Shard, veleblagovnice Harrods, londonske olimpijske vasi in prestižnega hotela Park Lane’s InterContinental.
Zaradi tega ga je strupeni britanski tisk poimenoval mož, ki je kupil London. A ni ostal samo v Združenem kraljestvu. Katarski sklad pod vodstvom šejka Hamada je leta 2011 kupil tudi enega najboljših svetovnih nogometnih klubov Paris Saint-Germain. Klub je tako postal eden najbogatejših na svetu. Vanj vlagajo ogromno denarja, lani je v PSG prestopil tudi eden najbolj znanih zvezdnikov žogobrca Lionel Messi. A Al Taniji še niso dosegli svojega glavnega cilja, da bi osvojili nogometno ligo prvakov. Njihov sklad je financiral tudi gradnjo džamije v Ljubljani.
V času, ko je bil šejk Hamad zunanji minister in premier, je veljal za drugega najmočnejšega človeka v Katarju, takoj za emirjem. Velik vpliv je imel tudi zunaj meja države, saj se je diplomatsko vpletal v dogajanje v Jemnu in Siriji, pa tudi v neskončna pogajanja med Izraelom in palestinskimi ozemlji.
Ko je oblast prevzel aktualni emir, je šejk Hamad takoj odstopil kot premier, zunanji minister in kmalu tudi še vrh investicijskega sklada. Takrat so ugibali, ali se ga ni novi mladi vladar znebil, ker je vedel, kakšno moč si je prigrabil.
Seveda je ob interesih državnega sklada šejk Hamad dobro poskrbel tudi zase. Čeprav ima z (najmanj) dvema ženama (najmanj) 15 otrok, mu ni težko skrbeti za številčno družino. Njegovo osebno premoženje ocenjujejo na več kot milijardo evrov. Zato ni nenavadno, da se ime šejka Hamada redno pojavlja v izsledkih preiskovalnih novinarjev, ki sledijo denarnim potem v davčne oaze, s katerimi se superbogati izogibajo plačevanje davkov za premoženje, ki je dejansko njihovo, uradno pa ga skrivajo za raznimi slamnatimi podjetji. Na ta način je v njegovi lasti 133-metrska jahta Al Mirkab, ki večinoma pluje po Sredozemlju, vredna približno 285 milijonov evrov.
