Ministrica za kulturo Asta Vrečko je prepričana, da vsi strokovni argumenti podpirajo odločitev ministrstva za združitev Muzeja slovenske osamosvojitve z Muzejem novejše zgodovine v nov javni zavod. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je prepričana, da vsi strokovni argumenti podpirajo odločitev ministrstva za združitev Muzeja slovenske osamosvojitve z Muzejem novejše zgodovine v nov javni zavod. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Posvet so organizirali po napovedi ministrstva za kulturo, da Muzej slovenske osamosvojitve kot samostojne ustanove združi z Muzejem novejše zgodovine v nov javni zavod. Kot enega ključnih razlogov za združitev je ministrica za kulturo Asta Vrečko izpostavila upoštevanje raziskovalne in muzejske stroke, ki je že ob ustanovitvi muzeja opozarjala, da gre za politični projekt. Na Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve so te trditve zavrnili in, nasprotno, ministrico obtožili odpiranja ideološke fronte in od nje pričakujejo, da prekliče svojo odločitev.

Posvet, ki ga je organiziralo združenje, je poskušal odgovoriti na vprašanje, kakšno mesto pri problematiki zavzemajo stroka, kultura, politika in ideologija. Moderator posveta je bil predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (ZSVO) Alojz Peterle, ki je v uvodu znova pozval ministrstvo in vlado, da se odpovesta nameravani združitvi. Po njegovih besedah se je za MSO javno zavzel tudi predsednik republike Borut Pahor, ki naj bi se v prihodnjih dneh na to temo sešel tudi s predsednikom vlade Robertom Golobom.

Sorodna novica Ministrica Vrečko: "Muzej slovenske osamosvojitve se združuje z drugim muzejem, ne pa ukinja"

Peterle je med razpravo poudaril, da osamosvojitev ni bila projekt takratne partije, pač pa so pri njej sodelovali vsi, ki so si takrat zanjo prizadevali. Pozval je, da bi morali "najti pot v skupaj", "v neko drugo odliko medsebojnosti", najboljši navdih za to pa je po njegovem mnenju prav čas slovenske osamosvojitve.

Direktor MSO-ja Oset, ki je poudaril pomen ohranitve samostojnega muzeja MSO, je dejal, da je osamosvojitev eden od izjemno pomembnih dogodkov v slovenski zgodovini, ko se je na eni strani dogajala demokratizacija in na drugi osamosvojitev slovenske države, prav odnos do osamosvojitve pa je ključen in tisti, ki zaznamuje "naš čas". Dodal je, da o novem muzeju, ki naj bi nastal z združitvijo obeh omenjenih muzejev, uradno ne ve ničesar.

Dežman je ob trideseti obletnici Slovenije na podlagi lastnih izkušenj s sodelovanjem z različnimi ministrstvi in ustanovami izrazil prepričanje, da v državi obstaja "neobčutek za zgodovino v slovenski kulturi spomina", in izpostavil potrebo po kulturni raziskavi, ki bi pomenila prikaz dosežkov Republike Slovenije. Že zgodovina sama po sebi tako po njegovem mnenju upravičuje obstoj samostojnega MSO-ja, bi pa, kot je še dejal, potrebovali več dela in spremembo mentalitete tudi v preostali muzejski in raziskovalni mreži.

Granda: Otroci o osamosvojitvi tako rekoč ne vedo ničesar
Na posvetu je bilo slišati tudi, da v slovenski družbi ni ustreznega odnosa do slovenske osamosvojitve. Član sveta MSO-ja Stane Granda je ob tem opozoril na neustreznost učnih programov in učbenikov, saj otroci po njegovih besedah "o osamosvojitvi tako rekoč ne vedo ničesar".

Moderator posveta Alojz Peterle je v uvodu znova pozval ministrstvo in vlado, da se odpovesta nameravani združitvi. Foto: BoBo/Žiga Živulović
Moderator posveta Alojz Peterle je v uvodu znova pozval ministrstvo in vlado, da se odpovesta nameravani združitvi. Foto: BoBo/Žiga Živulović

Lokar: Kulturno-umetniški sistem ima v Sloveniji izjemen pomen pri ustvarjanju javnega mnenja
Filozof, družbeni kritik in kolumnist ter predsednik društva KUD KDO za krščansko umetnost in kulturo Andrej Lokar je opozoril, da je ideologija vedno prisotna v kulturi, sam kulturno-umetniški sistem pa ima v Sloveniji po njegovih besedah izjemen pomen pri ustvarjanju javnega mnenja, česar pa se desna politična scena po njegovem mnenju še premalo zaveda.

Grdina: Priče ključnega dogajanja slovenske zgodovine ne bodo večne
Tudi znanstveni svetnik in zgodovinar Igor Grdina se je postavil v bran samostojnega MSO-ja in opozoril, da priče ključnega dogajanja slovenske zgodovine, kar po njegovem mnenju osamosvojitev je, ne bodo večne, zato bi bilo treba zdaj ustrezno ohraniti njihove spomine. Kot je še dejal, zgodovina ni samopostrežba, je veda z znanstveno metodologijo, ki poskuša na podlagi posledic ugotoviti, kako in kaj ter zakaj se je kaj zgodilo. Posveta sta se udeležila tudi nekdanja ministra za kulturo Vasko Simoniti in Janez Dular.

Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman meni, da zgodovina sama po sebi upravičuje obstoj samostojnega MSO-ja, bi pa, kot je še dejal, potrebovali več dela in spremembo mentalitete tudi v preostali muzejski in raziskovalni mreži. Foto: BoBo
Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman meni, da zgodovina sama po sebi upravičuje obstoj samostojnega MSO-ja, bi pa, kot je še dejal, potrebovali več dela in spremembo mentalitete tudi v preostali muzejski in raziskovalni mreži. Foto: BoBo

Simoniti: Ta popolni uspeh si zasluži posebno pozornost in svoj muzej
Simoniti – v njegovem mandatu ministrstva za kulturo je bil MSO tudi ustanovljen – je dejal, da je eden od mejnikov slovenske zgodovine prav ta, da smo Slovenci pred tremi desetletji prvič dobili svojo državo, samostojnost in suverenost, ta po njegovih besedah "popolni uspeh" pa si tudi zasluži posebno pozornost in svoj muzej. To, kar se dogaja z MSO-jem, je po Simonitijevih besedah "do skrajnosti nekaj neverjetnega". Dular pa je poudaril predvsem pomen slovenskega zamejstva in izseljenstva v procesu slovenske osamosvojitve.