Seciranje slovenščine
Doc. dr. Petra Mišmaš je raziskovalka na Centru za kognitivne znanosti jezika in predavateljica na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.
Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.
Teoretični jezikoslovci za delo ne potrebujemo veliko. Računalnik, list papirja, svinčnik in belo tablo s flomastri, če delamo v skupini. In (četudi ne gre za instrument) veliko kave.
Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?
Raziskujem, iz česa in kako je zgrajen naravni človeški jezik, zato tega pri svojem delu seciram na čim manjše koščke in ugotavljam, kako se sestavljajo. Trenutno se ukvarjam zlasti s teoretično morfoskladnjo – osredotočam se na strukturo besed. Najbolj me zanimajo sami gradniki besed (morfemi), in sicer tisti, ki se pojavljajo v različnih besednih vrstah, ni pa povsem jasno, kaj pomenijo, če jih poskušamo razumeti brez konteksta. Takšnih elementov je v slovenščini precej (pomislite na primer, v koliko okoljih lahko najdete morfem -ov), zato moje delo sloni predvsem na seciranju slovenščine.
Zakaj imate radi znanost?
Znanost nam omogoča, da tudi v kaosu podatkov najdemo red. Zaradi znanosti lahko preživimo bolezni, ki bi v preteklosti izbrisale polovico človeštva. Zaradi nje lahko razumemo svet okoli sebe.
Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?
Jezik je verjetno osnovna človeška danost (pri čemer jezik razumemo kot kognitivno zmožnost, ki nam omogoča, da usvojimo slovenščino, češčino …), in čeprav je tako ključna prvina, ga še vedno ne razumemo povsem. Moje delo je tako le delček sestavljanke, s katero ugotavljamo, kaj vse zajema naša jezikovna zmožnost, s čimer pripomoremo k boljšemu razumevanju splošne kognicije. So pa teoretične raziskave jezika ključne tudi za na primer oblikovanje govornih terapij, načrtov za učenje jezikov, jezikovnih orodij ...
Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?
Vsekakor to niso bile otroške sanje, saj kot otrok nisem vedela, da je to sploh mogoče. V svoji karieri sem šla za nosom, nos pa je iskal izzive in zagonetke, na katere nisem imela pravega odgovora. Tako je zavedanje, da počnem nekaj, kar mi je všeč, prišlo, ko sem si pojasnila prvo uganko o jeziku.
Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?
Zanimivo je v očeh opazovalca, in ker se ne obremenjujem preveč z opazovalci, je moje življenje raje organizirano okoli tega, da imam svoj mir. In sumim, da se zdi mirno življenje opazovalcem dolgočasno. Ogromno berem, pogledam kakšen film ali serijo, hodim v gledališče, rada smuknem na kakšno razstavo ali koncert, tu so še glasba, sprehodi, pohodi, tek, joga ... No, morda bi se komu zdelo »zanimivo« videti mojo nekoordinirano jogo.
Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?
Standardna odgovora sta verjetno radovednost in odprtost, sama pa bi poudarila vsaj malo trme. S tem ne mislim vztrajanja pri svojem prav, ampak trmo, s katero se spoprimem z nečim, kar se na prvi pogled zdi kot nepremostljiva težava, in vztrajam v iskanju rešitve.
Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?
Tega si ne bi upala napovedati. Bolj upam, da bomo kot družba prepoznali vrednost splošne izobrazbe in pomen kakovostnega šolstva, kar bo, upam, pripomoglo k prepoznavanju dobre znanosti in zavračanju slabe.
Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?
Ne, dovolj stresa mi prinašajo že letala (da ne omenjam javnega prevoza v Sloveniji), ogljični odtis se zdi ogromen, hkrati pa takšno potovanje sproži preveč nezaželenih asociacij na vesoljski turizem.
Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?
Neverjetnostni pogon? O energiji ne vem prav veliko, zato je šala boljša od neinformiranega mnenja.
S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?
Eden od privilegijev in prekletstev raziskovalnega dela je, da z leti spoznaš kolege z vsega sveta, z njimi stkeš tesna prijateljstva, a jih zaradi nesrečne kombinacije časa, denarja in razdalje le redko vidiš. Namesto z zvenečim imenom torej raje s katerim od njih.
Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?
Knjigo The Atoms of Language (Mark C. Baker), namesto filma serijo Fry's Planet Word, ki jo je pripravil Stephen Fry, namesto predavanja podcast Lingthusiasm (Gretchen McCulloch in Lauren Gawne), na spletu pa Kvarkadabra.
Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?
Ko novim znancem povem, da sem jezikoslovka, je njihova običajna reakcija, da morajo paziti, kako govorijo. Knjižni jezik ima v družbi svoje mesto, a to mesto običajno ni tam, kjer smo teoretični jezikoslovci, ki jezik opisujemo. Morda imamo prav zaradi svojega poklica slovenščino (in vse druge jezike) radi v vsej njeni razsežnosti, v vseh njenih govorih, narečjih in različicah, ki nastanejo v stiku z drugimi jeziki. Obljubim, da vašega govora ne bomo ocenjevali. Pač pa ob njem zastrižemo z ušesi, če slišimo kak pojav, ki ga še ne poznamo (tega si bomo nato na skrivaj zapisali in o njem veliko razmišljali). Zato, prosim, kot bi povedali doma.
