Sporni posli Secoma: merilec in vodja tržnega inšpektorata mož in žena

Več deset oškodovancev podjetja Secom iz Krškega obupano čaka na ukrepanje pristojnih in prosi državo za pomoč, saj jim grozi, da nikoli ne bodo videli svojega denarja. Namreč, podjetje, ki naj bi oškodovancem po ocenah dolgovalo skupaj več kot 100.000 evrov, ne obratuje več, sedež podjetja so začasno preselili drugam, na domači naslov direktorja podjetja, tam pa ostajajo za vse svoje stranke in tudi medije neodzivni.

Mnogi so direktorju podjetja Mladenu Žerjavu in merilcu podjetja Mateju Strnadu plačali 100-odstotni avans, večinoma zaradi pritiskov, da se surovine dražijo in da jim drugače ne morejo zagotoviti te cene. Številni so s podjetjem že sodelovali in imeli z njim dobre izkušnje. "To nepreverjeno zaupanje je naša odgovornost in svarilo vsem državljanom v bodoče. Nihče ni varen pred nepoštenimi posamezniki in združbami," opozarjajo oškodovanci v izjavi za javnost. 

Vodja tržnega inšpektorata v Krškem žena Secomovega merilca 

Prve prijave oškodovancev so na tržni inšpektorat romale že novembra in decembra lani, inšpektorat pa je v obravnavanih primerih ugotovil določene nepravilnosti in podjetju izdal upravno odločbo. A vseeno je podjetje še mesece pozneje lahko poslovalo in nadaljevalo s svojo sporno prakso. Maja letos so sledile tri nove prijave o neizpolnjevanju obveznosti, podjetje pa je kljub vsemu še naprej obratovalo. Kako je to mogoče? 

Do 25. oktobra so na tržnem inšpektoratu prejeli že najmanj 30 prijav. Kot že rečeno, prve novembra lani, večino pa po avgustu letos. Kar bode v oči v primeru Secoma, je dejstvo, da je Tržni inšpektorat RS šele oktobra objavil javni poziv k previdnosti pred spornim poslovanjem Secoma, in to šele na pobudo oškodovanke, ki so ji na inšpektoratu pred tem celo dejali, da se mize inšpektorata že 10 mesecev šibijo pod prijavami. Zakaj tega niso storili že prej?

Morda pa je za nerešene primere prijav in za pozno ukrepanje inšpektorata krivo sorodstveno razmerje med vodjo inšpektorata v Krškem ter glavnim merilcem podjetja Secom – Romano Strnad in Matejem Strnadom. Gre namreč za zakonca, kar je za nacionalno televizijo Strnad tudi potrdil in dejal, da v tem ne vidi težav, ker da se doma z ženo o teh postopkih nista pogovarjala. O tem, ali bi se morala glavna inšpektorica izločiti iz odločanj o pritožbah zoper Secom, smo povprašali tudi Tržni inšpektorat RS. Prav tako smo jih prosili za pojasnilo, ali bodo uvedli kakšen notranji nadzor nad delom inšpektorice v Krškem. Na njihova pojasnila še čakamo.

Kakšne so možnosti oškodovancev?

"Ne preostaja nam drugega kot to, da počakamo na razplet in dognanja Policije, kriminalistov in tožilstva. To pa so dolgi postopki tudi zato, ker se direktor in vpleteni ne odzivajo na uradne pozive k odgovorom in odgovornosti," je dejala ena od oškodovank, ki je prepričana, da na osnovi dosedanjih ukrepov, dela inšpektorata in zakonodaje, kakršno imamo, denarja ne bodo dobili nazaj, zato si morajo pomagati sami.

Številni so že podali tako prijave na tržni inšpektorat kot ovadbe na Policijo. Razmišljajo o samostojnih tožbah, pa tudi o kolektivni tožbi. Kot pravijo, bi bila slednja možna, in sicer pod okriljem pravne osebe, ki ima dejavnost za te namene. Zato so se po pomoč obrnili na Zvezo potrošnikov Slovenije in prosili za dodatno mnenje in pomoč. Zanimajo pa se tudi za tožbo države Slovenije, v kolikor gre za odgovornost zaposlene na tržnem inšpektoratu in je žena merilca podjetja. 

Ker gre med oškodovanimi tudi za socialno zelo ogrožene posameznike, ki se komajda preživljajo in bi jim vsak dodatni strošek še poslabšal njihov položaj, prosijo odvetniške pisarne za brezplačno pravno pomoč.

Ena od možnosti, da bi oškodovanci prišli do svojega denarja, je poplačilo terjatev v stečajnem postopku podjetja, a so te možnosti zelo majhne, saj so terjatve kupcev na koncu seznama poplačil. Prav tako podjetje niti še ni v stečajnem postopku. Predlog za začetek stečajnega postopka mora sicer vložiti insolventni dolžnik, kadar ni izgledov, da bi se lahko prestrukturiral, lahko pa predlog za začetek stečajnega postopka vložijo tudi upniki. Lahko pa bi predlog za stečaj vložil tudi Tržni inšpektorat RS, torej država, s čimer bi bili posameznikom prihranjeni določeni stroški.

Na ministrstvu za gospodarstvo, v okviru katerega deluje tržni inšpektorat, na naša vprašanja o možnostih, ki so sedaj na voljo oškodovancem, odgovarjajo, da bo glede na dosedanje informacije zelo verjeto prišlo do kazenskega postopka, zato vsem svetujejo, da naj bodo pozorni in svoje premoženjskopravne zahtevke uveljavljajo v okviru adhezijskega (pridružnega) postopka v kazenskem postopku in se tako izognejo individualnim postopkom, ki bi bili zanje dražji.

Ogoljufani pozivajo k sistemskim rešitvam

Ogoljufani kupci od države in njenih pristojnih institucij pričakujejo takojšen odziv in spremembo diskriminatorne zakonodaje, s čimer bi preprečili, da se podjetja z družbeno omejeno odgovornostjo izognejo plačilu terjatev. Prav tako predlagajo ustanovitev sklada, fundacije za finančno pomoč oziroma povračilo terjatev fizičnim osebam (tudi pravnim osebam) v podobnih primerih. Na osnovi lastne izkušnje pa predlagajo pristojnim, da uvedejo hitrejše in avtomatizirane ukrepe ob prvih prijavah nepravilnosti, in sicer v smislu javnih objav kot opozorilo uporabnikom storitev.