Odprtje razstave Začetek petdesetih let, Galerija Krka Novo mesto

9.4.2024 | 19:00

Spoštovani,

prijazno vas vabimo na odprtje nove razstave v Galeriji Krka Novo mesto v torek, 9. aprila 2024, ob 19. uri.

Tokratna razstava likovnih del bo prikazala vzdušje časa, v katerem se je v Novem mestu začela razvijati tovarna zdravil Krka. V sodelovanju z Dolenjskim muzejem in Galerijo Božidar Jakac je KUD Krka pripravil izbor del, katerih nastanek sega v prvo polovico petdesetih, večinoma v leto 1954, in katerih avtorji so povezani z Novim mestom in Dolenjsko.

Razstava bo na ogled do 31. maja 2024.

Začetek petdesetih let 

Razstava del Bogdana Borčića, Zorana Didka, Božidarja Jakca, Franceta Kralja, Toneta Kralja, Vladimirja Lamuta, Izidorja Moleta in Marjana Mušiča. 

Galerija Krka, Novo mesto

9. april – 31. maj 2024

1954 

Leto 1954 je bilo zanimivo leto. Po gregorijanskem koledarju se je začelo na petek. Tudi če zanemarimo burno politično dogajanje v svetu, se je v zgodovinskem spominu ohranilo kar nekaj dogodkov, zaradi katerih ne bo šlo v pozabo. V Pittsburghu v Pensilvaniji se je začelo prvo množično cepljenje otrok proti otroški paralizi. V Tihem oceanu je bil opravljen prvi preizkus vodikove bombe, na Marshallovih otokih pa poskusna jedrska eksplozija. Letalo Boeing 707 je izvedlo svoj prvi let. Marilyn Monroe se je poročila z DiMaggiem. Pri založbi Sun Records je izšla prva mala plošča Elvisa Presleyja (priredba That's All Right), posneta v Memphisu v Tennesseeju. Začela se je rokenrol norija (Rock Around the Clock). Na Japonskem je bil premierno prikazan film Sedem samurajev Akire Kurosave, enega najpomembnejših filmskih režiserjev na svetu. V Londonu sta izšla Bratovščina prstana, prvi od treh delov epske fantazijske trilogije Gospodar prstanov angleškega pisatelja in jezikoslovca J. R. R. Tolkiena, in alegorični distopični roman angleškega pisatelja in pesnika Williama Goldinga Gospodar muh. Prodajati se je začel prvi tranzistorski radio na svetu (Texas Instruments). V Sylacaugi v Alabami je štirikilogramski meteorit Hodges priletel skozi streho hiše in hudo poškodoval dremajočo žensko. To je bil prvi dokumentirani primer, da je predmet iz vesolja zadel človeka. V Bostonu v Massachusettsu sta kirurga John Hartwell Harrison in Joseph Murray izvedla prvo uspešno presaditev ledvice na svetu. Začelo se je sojenje Lotharju Malskatu, ki je priznal, da je sam naslikal antične freske v Marijini cerkvi v  Lübecku in ponaredke slik od Chagalla do Toulouse-Lautreca v skupni vrednosti več kot 15 milijonov evrov. Umrla je legendarna mehiška slikarka Frida Kahlo. Po posebnem mehanizmu odgovorov (True Knowledge), ki ga je razvil William Tunstall-Pedoe, je bil 11. april 1954 označen za najbolj dolgočasen dan v 20. stoletju. Na ta dan ni bilo pomembnih dogodkov, rojstev ali smrti znanih osebnosti ali drugih pomembnih novic.

***

Za Krko, tovarno zdravil, je bilo leto 1954 leto začetka. Mag. Boris Andrijanič je 23. aprila v Novem mestu ustanovil Farmacevtski laboratorij Krka. Proizvodnja zdravil enega od zdaj vodilnih generičnih farmacevtskih podjetij na svetu je najprej potekala v dveh majhnih laboratorijih.

Od samega začetka zavzema kultura v Krki posebno mesto, zavedanje o njeni pomembnosti pa je vgrajeno v temelje Krkinega delovanja, saj je le z razumevanjem kulture mogoče razumeti svet in ga izboljševati. Del Krkinega sveta je tudi slikarstvo. Z njim lažje razumemo čas. Zato smo se v Galeriji Krka Novo mesto odločili za razstavo likovnih del, ki nam bi prikazala vzdušje časa, v katerem se je na Dolenjskem in v Novem mestu začela razvijati tovarna zdravil Krka. V sodelovanju z Dolenjskim muzejem in Galerijo Božidar Jakac smo pripravili izbor del, katerih nastanek sega v prvo polovico petdesetih, večinoma v leto 1954, in katerih avtorji so povezani z Novim mestom in Dolenjsko.

***

Leta 1954 je bila v Umetnostni galeriji Maribor postavljena pomembna razstava del upodabljajočih umetnikov. V Mali galeriji je svoja dela pokazal Ivan Varl. V Moderni galeriji v Ljubljani so priredili razstavo, na kateri je bila predstavljena slovenska umetnost iz desetletja po drugi svetovni vojni. Duh normativne estetike in partijske presoje je preživel pod masko avtocenzure, posebno je bilo to čutiti pri javnih naročilih, odkupih ali spomenikih. Javnost ni bila naklonjena zahodnim vplivom, nadrealizem in kubizem sta bila obravnavana kot buržoazna umetnost. Zanimivo je, da je socialistični realizem v jugoslovanski umetnosti preživel zelo kratek čas. V Jugoslaviji se je v manj dogmatični obliki uveljavil v prvem desetletju po vojni, preden je država v kulturi in umetnosti povzela načela zahodno usmerjenega modernizma. To so bila leta povojnega pomanjkanja in obnove, kar se je kazalo tako v motivni usmeritvi kot v razmeroma majhni produkciji tovrstnih del. In tudi v kulturni politiki. V Moderni galeriji razstavljena dela naj bi predstavljala čas, ko je bila narekovana umetnost, razumljiva ljudstvu. Umetniki se te usmeritve niso držali in so na razstavo poslali samo svoja zadnja dela. Tako je socialistični realizem njihovih zgodnjih del ostal zamolčan, v umetnosti pa se je začelo obdobje pozabljanja in zanikanja.

Prav zaradi obdobja socialističnega realizma v prvih povojnih letih je še toliko bolj zanimivo, kakšen je bil odziv avtorjev vseh umetniških zvrsti na zahteve časa in kakšen je bil odnos družbe do kulture nasploh. Ni presenetljivo, da je bila leta 1954, prav v začetku tega novega obdobja, v dolenjski prestolnici ustanovljena Trdinova nagrada. Občanom Mestne občine Novo mesto se podeljuje za pomembnejše trajne uspehe na področju kulture, literature, vzgoje in izobraževanja ter znanosti. Imenuje se po pisatelju in zgodovinarju Janezu Trdini, ki je v Novem mestu živel, ustvarjal in umrl. Prva slavnostna podelitev je bila 14. julija 1954. Nagrade so prejeli pesnik Severin Šali za prevod pesnitve Ivana Gorana Kovačića Jama, Ivan Andoljšek za delo Razvoj slovenskih abecednikov, beril in bralnega pouka 1551–1941, Janko Jarc za proučevanje narodnoosvobodilnega gibanja in borbe na Dolenjskem, Okrajni pevski zbor prosvetnih delavcev pod vodstvom Ervine Ropas za razvoj pevske kulture na Dolenjskem in Vladimir Lamut za zbirko grafik Novega mesta.

Vladimir Lamut (1915–1962) je večino življenja preživel v Novem mestu, kjer se je po študiju na zagrebški likovni akademiji leta 1941 ustalil kot profesor risanja na novomeški gimnaziji. Bil je predvsem slikar krajine, Krke in novomeških vedut v realistični in deloma­ ekspresionistični maniri. Slikal je v olju, zanj značilne grafične tehnike pa so bile litografija, suha igla in jedkanica.

Dve leti kasneje je Trdinovo nagrado dobil tudi Božidar Jakac (1899–1989), ki je vojni čas preživel v partizanih, kjer je deloval kot kulturnik in je spomin na dogodke ohranil v številnih grafikah. Po drugi svetovni vojni je bil eden od najbolj priznanih umetnikov pri nas. Sprva je bil ekspresionist, kasneje se je njegov mladostni zagon umiril v mojstrskem liričnem realizmu. V kostanjeviški galeriji z njegovim imenom je tudi njegova obsežna stalna zbirka.

V ekspresivnih delih slikarja, kiparja in grafika Franceta Kralja (1895–1960) so vselej navzoče sanjavost, poetična idiličnost, šegavost in vse do konca ljubezen do rodne zemlje. Pomembna je njegova ustvarjalna doba linearnega in ploskovnega ekspresionizma, formalnega in barvnega simbolizma ter klasičnega slikarstva. Na stalni razstavi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je na ogled 235 njegovih slik, risb, grafik in plastik.

Tone Kralj (1900–1975), eden naših najpomembnejših umetnikov 20. stoletja, je bil skupaj z bratom Francetom utemeljitelj ekspresionizma in nove stvarnosti na Slovenskem. Neizbrisen pečat je pustil tudi v Kostanjevici na Krki. Izbral si jo je tako za kraj svojega večnega počitka kot tudi kraj, kjer naj bi ostala njegova umetniška zapuščina, saj je Galeriji Božidar Jakac ob njeni ustanovitvi leta 1974 podaril svoj opus, skoraj štiristo del.

Slikar Zoran Didek (1910–1975) je bil močno povezan s kmečkim podeželjem na Dolenjskem, v Podbočju in okolici, kamor se je do konca življenja vračal na počitnice, po navdih in sprostitev. Velik del njegovega opusa zavzema krajina, ki je bila v predvojnem obdobju realistična, kasneje pa abstraktna. Od leta 1995 je njegova stalna razstava v Galeriji Božidar Jakac.

Za Bogdana Borčića (1926–2014), slikarja in grafika, so značilne tri umetniške smeri: abstraktni ekspresionizem, informel in geometrijska abstrakcija. Med letoma 1952 in 1957 je kot profesor na gimnaziji v Novem mestu poučeval risanje in umetnostno zgodovino. V Galeriji Božidar Jakac je urejen poseben Grafični kabinet z več kot tisoč njegovimi grafikami.

Slikar Izidor Molè (1927–1998) se je takoj po diplomi na ljubljanski Akademiji upodabljajočih umetnosti zaposlil na učiteljišču v Novem mestu kot profesor risanja in tam ostal do leta 1954, ko se je vpisal na ljubljansko restavratorsko specialko. Še istega leta je imel prvo samostojno razstavo v kavarni na Glavnem trgu v Novem mestu, kasneje pa se je kar trikrat udeležil Krkine slikarske akademije (1978–1980).

Arhitekt Marjan Mušič (1904–1984) je že leta 1920 s 24 risbami sodeloval pri kulturno-umetniški manifestaciji novomeška pomlad. Leta 1955 je prejel Trdinovo nagrado za estetsko arhitekturno ureditev Novega mesta, za zasluge k razvoju Novega mesta pa je bil leta 1979 imenovan za častnega občana novomeške občine. Istega leta je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegove realistične risbe hrani Dolenjski muzej.

Umetnike od nekdaj spremlja sloves drugačnosti. V nekaterih obdobjih je bilo njihovo vedenje in ustvarjanje predmet občudovanja, v drugih pa ni bilo cenjeno in je bilo celo preganjano. Umetnost potrebuje svobodo ali, bolje, umetnik potrebuje okolje svobode, da lahko izraža lastno ustvarjalnost mimo ustaljenih (ali celo zapovedanih) vzorcev. Proti koncu prvega desetletja po drugi svetovni vojni je prava umetnost postajala vse pomembnejša, napovedovala je nov čas.

Tatjana Pregl Kobe